Timošenkovo so šele pred dobrim mesecem dni po uspešnih in več mesecih trajajočih protestih proti ukrajinski oblasti izpustili iz zapora, poroča Reuters. »25. maja se bom borila za predsedniški stolček,« je danes povedala. 53-letnica je bila že dvakrat ukrajinska predsednica vlade, leta 2010 pa je celo kandidirala za predsednico, a jo je v bitki premagal nedolgo tega odstavljeni predsednik Viktor Janukovič. Leta 2011 je bila zaradi zlorabe moči, povezane z nakupom plina iz Rusije, obsojena na sedem let zapora.

Trenutno največ podpore uživa čokoladni baron Petro Porošenko, ki bi dobil okoli 25 odstotkov glasov. Sledi mu boksarski šampion Vitalij Kličko z devetimi odstotki podpore, na tretjem mestu pa je Timošenkova z osmimi odstotki.

Finančna injekcija v zameno za reforme

Ukrajina bo dobila 27 milijard dolarjev (19,6 milijarde evrov) finančne pomoči širše mednarodne skupnosti, pri čemer bo na IMF odpadlo od 14 do 18 milijard dolarjev (od 10,2 do 13,1 milijarde evrov), je ob koncu obiska v Kijevu v izjavi sporočil vodja misije za Ukrajino Nikolaj Georgijev.

IMF zahteva, da centralna banka preneha podpirati domačo valuto in da vlada zajezi korupcijo in birokracijo. Ukrajinska centralna banka je sicer že pred tem omejila intervencije v vrednost domače valute, zaradi česar je hrivnija od začetka leta izgubila več kot četrtino vrednosti proti dolarju.

»Ali sprejmemo zaveze ali pa bankrotiramo«

Začasni premier Arsenij Jacenjuk je že začel kampanjo v podporo dogovoru z IMF. V parlamentu je danes pojasnil, da se bo njihov BDP letos kljub dogovoru z IMF in sprejetju politično občutljivih ukrepov skrčil za tri odstotke. »A druge izbire ni. Ali sprejmemo te zaveze ali bankrotiramo, država pa razglasi plačilno nesposobnost,« je dejal.

Ukrajina bo od IMF tako dobila nekoliko manj pomoči, kot je želela. Prehodna vlada v Kijevu je IMF namreč prosila za 15 do 20 milijard dolarjev posojila. Znano je že, da je Kijev pristal na drastično zvišanje cen plina, ki so bile doslej nižje od tržnih. Državna energetska družba Naftogaz bo plin za gospodinjstva 1. maja podražila za 50 odstotkov, za lokalna podjetja za daljinsko ogrevanje pa z julijem za 40 odstotkov. Plin se bo v prihodnjih letih po pričakovanjih še podražil.

Ena glavnih Jacenjukovih skrbi je, da bodo višje cene plina in omejitve državnih subvencij najhuje prizadele velike jeklarske tovarne in druge dele težke industrije, s katero je prežet večinsko ruski jugovzhod države, kjer je že bilo nekaj nemirov. »Nekatere reforme bodo boleče, vendar bo program zagotovil impulz za prihodnji razvoj,« je ocenil guverner ukrajinske centralne banke Stepan Kubiv.

Ocena Kijeva: Blizu ukrajinskih meja 100.000 ruskih vojakov

Rusija je ob meji z Ukrajino nakopičila že skoraj 100.000 vojakov, je danes zatrdil vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Andrij Parubij. Parubij je iz Kijeva preko spletne kamere govoril s člani priznanega washingtonskega think tanka Atlantski svet. Kot je še dejal, so vojaki usmerjeni proti mestoma Harkov in Doneck na vzhodu države.

"Ruski vojaki niso le na Krimu, so vzdolž vseh ukrajinskih meja. So na jugu, so na vzhodu in na severu," je opozoril Parubij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.