Kot opozarja avtorica raziskave in vodja oddelka ILO za socialno zaščito Isabel Ortiz, večina starejše populacije na svetu "nima nobene dohodkovne varnosti". Po desetletjih trdega dela ti ljudje "nimajo nobene pravice do upokojitve in morajo še naprej delati, kolikor dolgo pač lahko, pogosto za slabo plačo in v nevarnih pogojih".
Raziskava, ki je zajela pokojninske sisteme v 178 državah, sicer ugotavlja, da se v državah s srednjimi in nizkimi dohodki pokojninski sistemi v zadnjih letih hitro širijo in pokrivajo vse večji del populacije. To je predvsem posledica mešanice javne oz. z davčnimi prihodki krite pokojninske blagajne in zasebnih pokojninskih shem.
Več kot 45 držav je tako doseglo 90-odstotno pokritost, več kot 20 držav v razvoju, med njimi Kitajska, pa se lahko celo pohvali, da njihov pokojninski sistem zajema celotno starejšo populacijo.
To je po besedah Ortizove resda "zelo pozitiven trend", vendar pa ne smemo pozabiti, da je poleg širjenja pravice do same pokojnine bistveno tudi to, da so pokojnine in druge pravice upokojencev ustrezne. Kot poudarja, imajo starejši ljudje "pravico, da se upokojijo dostojanstveno, ne da padejo v revščino".
Države v povprečju za pokojnine tistim, ki presegajo upokojitveno dobo - ta se načeloma vrti pri 65 letih, namenjajo 3,3 odstotka svojega BDP. A pri tem obstajajo velike razlike, od nič do dveh odstotkov v revnih državah do 11 odstotkov v bogatejših evropskih državah.
So pa slednje tarča kritik ILO, ker so mnoge od njih v zadnjih letih gospodarske in finančne krize v imenu varčevanja vse bolj krčile izdatke za pokojnine, tako z nižanjem pokojnin kot z zviševanjem upokojitvene starosti. Evropski socialni modeli, ki so po drugi svetovni vojni pomagali dramatično zmanjšati revščino, so zaradi varčevalnih ukrepov ogroženi.
"Alarmantno je, da bodo upokojenci v prihodnosti v najmanj 14 državah Evrope prejemali nižje pokojnine," opozarja poročilo. Rezi v pokojnine skupaj z visoko brezposelnostjo, nižjimi plačami in višjimi davki vodijo v povečevanje revščine in socialne izključenosti, ki v Evropi pestita že skoraj četrtino prebivalstva oz. 123 milijonov ljudi.