Kriza v Ukrajini, ki je z včerajšnjo rusko okupacijo Krima na robu vojne, bo udarila tudi po slovenskem gospodarstvu. Največji izvozniki z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v 44-milijonski državi, še bolj pa rožljanje EU in ZDA s sankcijami proti Rusiji, naši sedmi največji zunanjetrgovinski partnerici. »Slovenska diplomacija je pred enim največjih izpitov doslej. Zagotoviti bo morala, da morebitne sankcije proti Rusiji ne bodo zajele farmacije, bele tehnike, premazništva in drugih panog, v katerih delujejo naša podjetja,« je včeraj dejal analitik Klemen Grošelj. Dogajanje v Ukrajini že draži plin, od nadaljnjega zaostrovanja pa bo odvisna tudi usoda plinovoda Južni tok.
Nova ukrajinska vlada v Kijevu od včeraj tudi uradno nima več nadzora nad Krimom, ki je brez izstreljenega naboja padel v roke ruskih vojakov, preoblečenih v uniforme brez uradnih oznak. Proruski protestniki naj bi prevzeli nadzor nad več pomembnimi objekti v Donecku, rudarskem središču na vzhodu Ukrajine. Medtem ko država počasi, a vztrajno razpada na dva dela, na šahovnici velesil ostajajo ujeta velika slovenska podjetja.
Posli nezavarovani, nekatere trgovine blokirane
»Nekatere trgovine z gradbenim materialom so zaradi protestov blokirane, a so veliki centri, ki prodajajo naše blago, oddaljeni od kriznih žarišč. V večini mest pa življenje poteka normalno,« nam je povedal Jure Zupin, generalni direktor Juteksove ruske hčerinske družbe v Rusiji. »Kljub temu so razmere zelo resne in že vplivajo na naše poslovanje. Zavarovalnice so vsa zavarovanja odprtih terjatev enostransko umaknile že prejšnji teden. Posledično so naši posli popolnoma nezavarovani, kar še povečuje poslovno tveganje na tovrstnih trgih,« je dodal Zupin. Tudi v Heliosu, ki v Ukrajini ustvari približno 20 milijonov evrov prometa, so v stalnem stiku s tamkajšnjimi sodelavci. »Na naše poslovanje v zadnjem času močno vpliva nestabilen tečaj grivne, ki povzroča padec kupne moči in zamujanje s plačili, zelo skrb zbujajoče pa je tudi zaostrovanje odnosov z Rusijo,« so nam pojasnili v Heliosu. Domžalska skupina ima proizvodni obrat v Čerkasiju, mestu blizu meje med »oranžno« in »modro« Ukrajino, ki ga val protestov pred tedni ni obšel.
Prav dogajanja na valutnih trgih so dodatna težava za slovenske izvoznike. Kljub kriznemu posredovanju ruske centralne banke, ki je ključno obrestno mero zvišala za 1,5 odstotne točke, je bilo včeraj za evro treba odšteti že več kot 50 rubljev, kar je največ v zadnjem desetletju. Šibak rubelj krči tudi prihodke slovenskih podjetij, saj se je vrednost ruske valute od začetka leta v primerjavi z evrom znižala že za več kot deset odstotkov. »Vpliv trenutnih razmer na poslovanje družbe bomo lahko natančno ovrednotili šele ob koncu leta. Morebitni izpad poslovanja na ukrajinskem trgu si bomo prizadevali nadomestiti s povečanjem obsega poslovanja na drugih trgih,« je komentiral direktor Frutaroma Etola Zdenko Zanoški.
Vlagatelji bežijo iz Moskve in Kijeva
Daleč največji slovenski izvoznik tako v Ukrajino kot tudi v Rusijo je Krka. Samo lani je namreč novomeški farmacevt, ki za zdaj ne zaznava motenj pri dobavi in plačilih, v Ukrajini ustvaril 65 milijonov evrov prihodkov, v Rusiji pa skoraj 300 milijonov evrov. To je 22 odstotkov več kot leto prej. Tudi v Gorenju so lani visoko rast prodaje dosegli prav v omenjenih dveh državah. Tam so lani po neuradnih ocenah ustvarili že okoli dvajset odstotkov celotne prodaje izdelkov pod lastno blagovno znamko.
Tako ne preseneča, da je delnica Krke včeraj izgubila več kot štiri odstotke vrednosti, kar je izničilo njeno celotno letošnjo rast, delnica Gorenja pa je izgubila nekaj manj kot odstotek vrednosti. »Depreciacija lokalne valute, zmanjšanje realne kupne moči in drugi dejavniki bodo negativno vplivali na potrošnjo, obseg prodaje in ekonomiko poslovanja na ukrajinskem trgu,« so dejali v Gorenju in dodali, da »že izvajajo ukrepe za omejitev valutnih in kreditnih tveganj«. Tudi na evropskih borzah je bilo opaziti, da so se vlagatelji umikali zlasti iz podjetij, ki so močno navezana na ruski in ukrajinski trg, ter energetskih podjetij, ki so odvisna od ruskega plina. Tečaji evropskih korporacij so tako včeraj v povprečju izgubili tri odstotke vrednosti, v rdečih številkah pa se je začelo tudi trgovanje v ZDA. Bistveno bolj dramatično je bilo dogajanje na borzah v Moskvi in Kijevu, kjer so tečaji zgrmeli kar za okoli dvanajst odstotkov. Tržna kapitalizacija ruskih podjetij se je samo včeraj znižala za okoli sto milijard dolarjev, vlagatelji pa so prodajali tako delnice kot tudi obveznice ruskih podjetij. Najbolj na udaru sta bila zlasti ruski bančni in energetski sektor. Padci tečajev so doleteli tudi preostale vzhodnoevropske borze. Kot običajno so vlagatelji varni pristan iskali v švicarskem franku in japonskem jenu, kar ni dobra novica za tamkajšnje izvoznike.
Že podražitev plina je zmaga za Rusijo
Poglabljanje krize v Ukrajini bo imelo še več vzporednih učinkov. Morebitne sankcije bi najbolj prizadele evropska podjetja, ki izvažajo v Rusijo, zato ne preseneča, da ta ukrep za zdaj najglasneje omenjajo Američani. Njihovo gospodarstvo namreč ni toliko vezano na izvoz v največjo državo sveta, prav tako so v zadnjih letih intenzivno razvijali pridobivanje plina s hidravličnim lomljenjem na plinskih poljih v ZDA. »Slovenija bo pri tem na neki način morala zaščititi svoje interese. Zdaj ni čas za twitter, ampak za telefon in druge diplomatske kanale,« je dejal analitik Klemen Grošelj.
Prav tako bo zaostrovanje razmer vplivalo na podražitev plina v Evropi. Ukrajina je namreč še vedno najpomembnejše okno za izvoz ruskega plina v Evropo. Samo lani je šlo prek Ukrajine okoli 55 odstotkov plina, ki ga je Rusija prodala v Evropo. Z energetskega vidika je Rusija že zdaj zmagovalka krize. Višje cene plina namreč najbolj koristijo prav Gazpromu in Rusiji, katere gospodarstvo v veliki meri temelji na izvozu plina in nafte. A če bo Gazprom Ukrajini, ki mu dolguje za poldrugo milijardo ameriških dolarjev plačil, zaradi stopnjevanja pritiska na to državo ki mu dolguje za poldrugo milijardo ameriških dolarjev plačil, res priprl pipico, bo to tudi zanj dvorezen meč. Čeprav bi lahko ruski plinski velikan v tem primeru dobavo preusmeril v plinovod Severni tok, ki Rusijo prek Baltskega morja povezuje z Nemčijo, bi to po ocenah analitikov zadoščalo za izpolnitev le dveh tretjin Gazpromovih pogodbenih obveznosti do evropskih partnerjev. To bi bil velik simbolni in finančni udarec za Gazprom, ki na leto v Evropo izvozi 80 odstotkov plina, natančneje 161 milijard kubičnih metrov.
Tudi sicer Gazprom nima v rokah tako močnih kart kot ob plinskih krizah v letih 2009 in 2010. »Zime skoraj ni več, poraba plina v Evropi je padla, skladišča so polna, presežkov plina na trgu pa je več kot dovolj. Cene, ki so bile pred tem na rekordno nizkih ravneh, so v zadnjih dneh narasle tudi zaradi špekulantov. Evropa bo lahko v težavah le, če se kriza zavleče do prihodnje zime,« meni direktor Gen-I Robert Golob. Tudi član uprave Petrola Rok Vodnik ocenjuje, da dobava plina v tem trenutku ni ogrožena. »Ključno vprašanje pa je, kakšna bo dinamika odnosov med EU in Rusijo v prihodnjih mesecih,« je zatrdil Vodnik. Dodatno breme za Gazprom je visoka izpostavljenost njegove banke (Gazprombank) do ukrajinskih posojilojemalcev. Ti štirim velikim ruskim bankam skupaj dolgujejo okoli 28 milijard dolarjev.
Se bo Južni tok pospešil ali upočasnil?
Na kratek rok bi lahko z zaostrovanjem krize največ izgubil Geoplin, ki se z Gazpromom že dlje časa pogaja o znižanju cene plina v dolgoročni pogodbi. Ta pogajanja bodo vsaj v prihodnjih tednih bržčas potisnjena na stranski tir. V Geoplinu so včeraj zatrdili, da »poslovni model Geoplina zagotavlja diverzifikacijo nabavnih virov, s tem pa tudi neodvisnost in večjo zanesljivost dobave v primeru morebitnih redukcij«. A dogajanje v Ukrajini odpira tudi vprašanje, ali se niso v Geoplinu nemara prehitro odrekli pogodbi o dobavi plina iz Alžirije. Res je, da je družba z njeno prekinitvijo ustvarila večmilijonske prihranke, a hkrati povečala tudi strateško ranljivost Slovenije v primeru dlje trajajoče prekinitve dobavnih poti v Ukrajini.
Še vedno tudi ni jasno, kako bo dogajanje v Ukrajini vplivalo na gradnjo plinovoda Južni tok. Na eni strani si bo Rusija projekt, ki ga je zasnovala prav zato, da bi lahko plin v Evropo dobavljala mimo »neubogljive« Ukrajine, prizadevala pospešiti. Na drugi strani bo EU vsaj še nekaj časa še bolj odločna pri blokiranju Južnega toka z vsemi zakonodajnimi in diplomatskimi vzvodi. Teh ima na voljo veliko. Trasa plinovoda, ki bo nahajališča plina v Sibiriji povezala s srednjo Evropo, bo namreč prečkala najmanj šest članic EU: poleg Slovenije še Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Bolgarijo in Grčijo. Od teh je evropski komisar za energijo Günther Oettinger že pred meseci zahteval, naj odstopijo od meddržavnih sporazumov za gradnjo plinovoda, ki so jih sklenile z Rusijo. »Obstajata dve poti; ali se bo projekt pospešil ali upočasnil. Trenutno se zdi bolj verjetna druga pot, saj bo EU očitno še zaostrila svoja stališča, Rusija pa nikakor ne bo popuščala. Sam si ne želim nobenih večjih zapletov,« je včeraj dejal direktor Plinovodov Marjan Eberlinc.
