Kot je dejal podpredsednik hrvaške vlade za notranjo, zunanjo in evropsko politiko Neven Mimica, je stanje, ki so ga nasledili po prevzemu oblasti decembra 2011, "katastrofalno in težko".
"Vedeli smo, kaj nas čaka, zdaj pa imamo vse, kar je bilo slabo in kar je treba storiti, da bi stanje spremenili, vsaj na papirju," je izjavil Mimica, ki je napovedal sistemske spremembe in nujne reforme.
S projektom Clean start so preverili stanje v državnih institucijah in podjetjih s 1. januarjem 2012. Mnogih dolgov prejšnje vlada na čelu s HDZ sploh ni izkazala, trdijo v levosredinski vladi.
Poleg 5,7 milijarde kun (760 milijonov evrov) dolgov v zdravstvu so odkrili še 677 milijonov kun (90 milijonov evrov) dolgoročnih obveznosti. Slabo milijardo in pol kun (200 milijonov evrov) je bilo dolgov na ministrstvih za gospodarstvo, kmetijstvo in finance, še toliko pa jih je bilo zgolj na ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport.
Podpredsednik hrvaške vlade ter minister za regionalni razvoj in sklade EU Branko Grčić je dejal, da omenjeni podatki pojasnjujejo, zakaj je hrvaški javni dolg v treh letih zrasel za 65 milijard kun (8,6 milijarde evrov).
Zaradi tega so tudi letošnje obresti višje za tri milijarde kun (400 milijonov evrov), je dodal. Slabo stanje v javnem sektorju grozi tudi izvrševanju letošnjega državnega proračuna.
Kot je še izpostavil Grčić, za tako velike dolgove ni možno najti hitre rešitve, tudi zaradi tega, ker mora Hrvaška istočasno zniževati proračunski primanjkljaj. Zato bo država nadaljevala s fiskalno konsolidacijo, dolgove pa bo vračala obročno prihodnjih nekaj let.
Bivši vladi so očitali tudi, da ni sprožila nobenih ukrepov, da bi vsaj začela reforme, ki bi ustavile povečevanje izgub in dolgov. Sicer pa sta bivša ministra za zdravje in gospodarstvo, Darko Milinović in Đuro Popijač, nato ocenila, da levosredinska vlada zgolj išče izgovor za slabo stanje v gospodarstvu, potem ko v enem letu ni uspela spraviti države na pot za izhod iz krize.
Projekt Clean start so za vlado izvedli svetovalni hiši KPMG in BDO ter zagrebški ekonomski inštitut. Hrvaški vladi so predlagali vrsto ukrepov za sanacijo stanja, kot so centralizacija javne nabave in informacijskega sistema, nujni nadzor stroškov v zdravstvenih ustanovah ter oblikovanje enotnega modela upravljanja z državnim premoženjem.
