Na novinarsko vprašanje, ali bodo enega od nekdanjih vodij jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Josipa Perkovića izročili Nemčiji, je Miljenić zavrnil komentar, češ da bo o tem odločalo hrvaško sodišče.
Berlin zahteva izročitev Perkovića zaradi umora hrvaškega izseljenca na Bavarskem leta 1983. Mediji na Hrvaškem so sporni zakon poimenovali "lex Perković", ker naj bi bil njegov namen predvsem preprečiti izročitev Perkovića, ki je bilo po osamosvojitvi države tudi eden od vodilnih ljudi hrvaških varnostnih služb.
Njegov sin Saša Perković je bil svetovalec za nacionalno varnost bivšega predsednika države Stipeta Mesića, položaj pa je obdržal tudi po prihodu Iva Josipovića v predsedniški urad.
Perkovićev odvetnik Anto Nobilo ne želi komentirati spora in pravi, da bodo spoštovali hrvaške zakone. Ponovil je, da se Perković zaenkrat ne namerava predati nemškemu pravosodju, kot so ugibali nekateri mediji.
Kaznivo dejanje zastaralo
Neimenovani viri v hrvaški vladi so za hrvaške medije dejali, da Perkovića tudi v primeru spremembe spornega zakona ne bi bilo treba izročiti Nemčiji, saj je kaznivo dejanje, ki mu ga očitajo, zastaralo.
Med storilci kaznivih dejanj pred avgustom 2002 je sicer tudi nekaj osumljencev za kazniva dejanja, katerih izročitev na podlagi evropskega pripornega naloga zahteva Slovenija. Hrvaška policija teh oseb, tako kot Perkovića, zaenkrat ni privedla.
Miljenić je sicer še poudaril, da je treba spremeniti hrvaško ustavo in odpraviti zastaranje politično motiviranih zločinov.
Nepotrebno kljubovanje Evropski komisiji
Hrvaški mediji so od začetka spora med hrvaško in Brusljem opozarjali, da gre za nepotrebno kljubovanje Evropski komisiji. Miljenić je pojasnil, da so vendarle odprli dve vprašanji, ki ju je treba urediti. Poleg umikanja zastaranja postopkov za politične umore tudi vprašanje zaščite interesov hrvaških državljanov in njihove enakopravnosti z ostalimi državljani EU.
Zato bo Hrvaška predlagala Evropski komisiji, da se uveljavi evropski priporni nalog za vse državljane EU, je napovedal. Kot je pojasnil, je treba spremeniti dejstvo, da imajo lahko nekatere države članice omejitve, medtem ko drugim, med katerimi je tudi Hrvaška, tega ne dovolijo.
"V teh odnosih ni ljubezni, ni sovraštva, je zgolj naš interes ter način, na katerega bomo ščitili ali ne," je še izjavil Miljenić. Zavrnil je mnenje, da je spor z Evropsko komisijo škodil mednarodnemu ugledu Hrvaške, ter poudaril, da je vlada vztrajala pri svojih stališčih, ker je ocenjevala, da ima prav.
Sabor pred pridružitvijo EU omejil izločanje hrvaških državljanov
Hrvaški sabor je zadnji delovni dan pred vstopom države v EU omejil izročanje hrvaških državljanov, osumljenih kaznivih dejanj, na obdobje po avgustu 2002, ko je Hrvaška sprejela zakon o sodelovanju s članicami EU v kazenskih postopkih.
Na to se je ostro odzvala podpredsednica Evropske komisije in komisarka za pravosodje Viviene Reding, ki je od Miljenića zahtevala nujne spremembe hrvaškega zakona, a se je hrvaška vlada upirala več tednov, čeprav za to ni imela širše podpore niti na Hrvaškem.
Redingova je zagrozila tudi s sankcijami, med katerimi je za Hrvaško najbolj boleča blokada sredstev iz evropskih skladov, saj v Banskih dvorih pričakujejo, da bodo prav z evropskim denarjem v prihodnjih nekaj letih zagnali več pomembnih infrastrukturnih projektov, ki naj bi pripeljali tudi investitorje.
