Evropska družba večinoma sklepa, da humanitarna kriza nastopi le kot posledica naravnih nesreč, epidemij, vojn ali civilnih spopadov. Da bi se lahko takšna kriza pojavila v evropski državi, še posebej v kateri od članic unije, pa se večini zdi nemogoče.
O humanitarni krizi v Grčiji se malo govori zaradi političnih razlogov
A veliko strokovnjakov trdi, da je Grčija trenutno sredi humanitarne krize. Eden prvih, ki je to priznal, je vodja pomembne grške nevladne organizacije Zdravniki sveta Nikitas Kanakis. Atensko združenje zdravstvenih delavcev je na Združene narode celo naslovilo formalno pismo s pozivom k posredovanju, poudarja časnik.
O humanitarni krizi v Grčiji se je doslej zelo malo govorilo, zato pa obstajajo politični razlogi, nadaljuje The Guardian. Če bi namreč EU in Grčija priznali katastrofalno situacijo, bi morali priznati tudi, da je ta posledica gospodarskega »reševanja« Grčije. Ker pa na to niso pripravljeni, raje molčijo.
Naraščajoča revščina, razlike v izobraževanju, omejevanje dostopa do javnih storitev
Časnik še dodaja, da enotnega konsenza o ključnih kazalnikih humanitarne krize ni. A tisti, ki delujejo na terenu, jo prepoznajo po naraščajoči revščini, vse večjih razlikah pri izobraževanju in socialni varnosti in po omejevanju dostopa do javnih storitev. Še posebej pomemben pokazatelj je izguba dostopa do primarnih storitev javnega zdravstva.
In prav vse to se dogaja v Grčiji, ki je bila še leta 2008 po indeksu človekovega razvoja, ki ga izračunavajo ZN, 18. na svetu. A šlo je za lažno varnost, ki jo države članice EU plačujejo z izpolnjevanjem zahtevnih gospodarskih in političnih kriterijev, piše The Guardian.
Zatiskanje oči je sramotno
»Dokazi o revščini, neenakosti in omejevanju dostopa do primarnih storitev potrjujejo vse bolj obupane izjave ljudi iz prvih vrst,« poudarja časnik. Grčija je po navedbah The Guardiana že postala območje za humanitarno posredovanje in bi jo morali kot takšno tudi obravnavati. »Sramotno je, da si grška vlada in EU pred tem zatiskata oči. Mednarodna humanitarna skupnost bi se morala odzvati nemudoma,« še zaključuje časnik.
