2,7 milijona dolarjev letno na zapornika
Kot piše Washingtin Post, pa so stroški še posebno presenetljivo visoki zato, ker je v zaporu le 166 zapornikov, kar pomeni, da na vsakega zapornika pride 2,7 milijona na leto. In po pisanju Rosenbergove, ti stroški sploh ne vključujejo enkratnega stroška za grajenje glavnega štaba zapora, ta je znašal 13,5 milijona, ali sprotne stroške, podrobnosti o njih so zaupne, za vzdrževanja »Kampa 7«, kjer so zaprti zaporniki, ki jih je prijela CIA.
Hipotetično bi torej ZDA lahko vsakemu zaporniku izplačale letno plačo v višini dva milijona dolarjev, za to, da ne počne nič, s tem pa bi vseeno na leto prihranili 110 milijonov dolarjev. Seveda pa bi bilo to v resnici iz več razlogov nemogoče. Gre zgolj za ponazoritev kakšen strošek predstavlja »slavni« zapor za državo in tega, zakaj ga Obamova administracija želi zapreti.
Selitev v Jemen?
Iz tega je tudi jasno razvidno, zakaj bi ZDA lahko zamikalo, da bi sprejeli ponudbo Jemna, ki se je ponudil, da zgradi lastni tehnološko napredni zapor. V zameno za 20 milijonov pa bi lahko sprejeli nekaj zapornikov iz Guantanama. To bi bilo zagotovo bolj smiselno za ZDA in bi predvsem znižalo stroške, vendar so nekateri izrazili pomisleke glede varovanja ustanove, ki so jih ta teden še dodatno podkrepili pobegi iz zaporov v Iraku, Pakistanu in Libiji.
Obamova administracija je nekaj časa razmišljala tudi o tem, da bi zapornike preselili v ameriški zapor, vendar je ta načrt kasneje opozicija preprečila. Torej zakaj je teh 166 zapornikov še vedno tam, če bi vsaka druga možnost pomenila manjše stroške? Odgovor je, da zaprtje preprečujeta tako mednarodna diplomacija kot domača politika. Kljub temu, da za njih zapravijo toliko denarja, pa so zaporniki v Guantanamu še vedno nesrečni. Števil občasno celo gladovno stavkajo, ker so še vedno zaprti, kljub temu da so bili oproščeni obtožb.
