Predsednik dresdenske policijske uprave Dieter Kroll je v izjavi za javnost že v nedeljo povedal, da gre za povsem jasne grožnje članu organizacijskega odbora gibanja in tudi za točen datum, namreč ponedeljek, 19. januarja. Ocena policije temelji na informacijah zveznega kriminalističnega in deželnega kriminalističnega urada, po katerih naj bi doslej neznani storilci pozvali teroriste, naj se pomešajo med protestnike Pegide, da bi lahko umorili osebo iz organizacijske skupine tega protiislamističnega gibanja.
Policija je dejala, da je grožnja podobna nekemu tvitu, ki ga je poslal »princezahab1« in v katerem v arabščini poziva osamljene volkove v Nemčiji, naj se zaradi protiislamskega hujskanja obrnejo na Lutza Bachmanna. Z osamljenimi volkovi skrajni islamisti označujejo tako imenovane speče teroriste. Policija predvideva, da bi teroristi napadli z razstrelivom ter pri tem ogrozili ne le organizatorja protestov, temveč tudi druge udeležence.
Nemce posvarile tudi tuje tajne službe
Gibanje Pegida so kot sovražnika islama označili še v nekem drugem tvitu, na nevarnost terorističnih napadov na omenjeno gibanje pa so nemške varnostne oblasti opozorile tudi tuje tajne službe. Kot možne druge cilje napadov so poleg Pegide omenile tudi glavni železniški postaji v Berlinu in Dresdnu.
Organizatorja protestov v Dresdnu, Lutz Bachmann in Kathrin Oertel, sta včeraj prvič sklicala tiskovno konferenco in potrdila, da obstajajo grožnje, vendar gibanja kljub tokratni odpovedi protestov ne bodo utišale. Včeraj so privrženci Pegide pa tudi njihovi nasprotniki protestirali v nekaterih drugih nemških mestih, v Münchnu, Duisburgu, Düsseldorfu in drugod.
Pegida, ki je doslej novinarje in predvsem tiskane medije zmerjala z »Lügenpresse« (lažnivim tiskom), je zdaj očitno spremenila odnos do predstavnikov medijev, Kathrin Oertel je že v nedeljo zvečer nastopila v odmevni oddaji javne televizije ARD.
Na soočenju je Oertlova predstavila šest temeljnih zahtev gibanja. Pegida zahteva nov zakon o priseljevanju po vzoru Kanade ali Švice, v ustavi zapisano pravico pa tudi dolžnost do integracije tujcev, izgon skrajnih islamistov iz države, več denarja za notranjo varnost in konec hujskanja proti Rusiji. Patriotski Evropejci proti islamizaciji zahoda so od 20. oktobra lani na ponedeljkove proteste privabili na tisoče ljudi, prejšnji ponedeljek jih je v Dresdnu protestiralo 25.000.
Tako tisku kot tudi nemškim politikom se pri gibanju zdita najbolj problematična prav nestrpnost in hujskaški odnos do priseljencev, beguncev in islama. Ta je v Dresdnu še toliko bolj nerazumljiv, ker v več kot polmilijonskem mestu trenutno prosi za azil manj kot 2000 beguncev in živi le okoli 0,4 odstotka muslimanov. V Kölnu, kjer je delež muslimanov 10-odstoten, se gibanje ni prijelo.
