V Volgogradu je v nedeljo v samomorilskem napadu na železniški postaji umrlo vsaj 17 oseb, v ponedeljek zjutraj pa v samomorilskem napadu na trolejbus v centru mesta vsaj 14. Cilj obeh napadov je gotovo diskreditirati in oslabiti ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je iz olimpijskih iger (OI) v Sočiju želel narediti simbol svoje uspešne vladavine, tudi zato v zadnjem času odmevne pomilostitve zapornikov. Najbrž želijo teroristi tudi odvrniti tuje turiste, da bi februarja 2014 prišli na OI. Volgograd, ki se je do leta 1961 imenoval Stalingrad, je sicer od Sočija oddaljen 700 kilometrov, kar pa za ruske razmere ni veliko.

Grožnje Umarova

Odgovornosti za oba pokola ni prevzel še nihče. Očitno pa za njima stojijo islamistični skrajneži s severnega Kavkaza, ki se hočejo osamosvojiti od Rusije. Doku Umarov, Čečen, ki je kot voditelj mudžahidov s severnega Kavkaza za ruske oblasti sovražnik številka ena, je julija na odmevnem videoposnetku napovedal val terorističnih napadov pred OI. Ruske oblasti »hočejo organizirati OI na posmrtnih ostankih številnih muslimanov, ki so pokopani na naši zemlji ob Črnem morju. To moramo preprečiti z vsemi sredstvi,« je dejal tedaj, pri čemer bi bili lahko »posmrtni ostanki muslimanov« tudi krimski Tatari, ki so bili ena od Stalinovih žrtev.

Tako smrtonosne teroristične akcije, kot sta bili ti dve v Volgogradu, v Rusiji ni bilo od januarja 2011, ko je v napadu na moskovskem letališču Domodedovo umrlo 37 ljudi, marca 2010 pa je dvojni atentat v moskovski podzemni železnici terjal 40 življenj. Obakrat je odgovornost prevzel Umarov, ki je menda že leta 2004 organiziral ugrabitev otrok v šoli v Beslanu, kjer se je vse skupaj končalo z okoli 380 pobitimi. Med manj smrtonosnimi terorističnimi akcijami, ki bi jih lahko v zadnje času organiziral Umarov, sta tudi samomorilski napad na poln avtobus v Volgogradu oktobra letos, ko je umrlo šest ljudi, in petkova eksplozija avtomobila bombe, ki je 270 kilometrov od Sočija zahtevala tri življenja. Pri teh napadih gre vedno za nedolžne žrtve, ki nimajo nobene zveze z nasilno rusko politiko v severnem Kavkazu.

Nemiren severni Kavkaz

Če je Rusiji uspelo s strahovlado mladega tirana Ramzana Kadirova, ki je Putinova marioneta, zatreti upor v Čečeniji, pa je čedalje več nasilja ne le v sosednjem Dagestanu, ampak očitno tudi v drugih delih Rusije. V Moskvi so zaskrbljeni predvsem zato, ker se je po prvi čečenski vojni (1994–1996) nacionalni boj Čečenov za neodvisnost, kot kaže tudi primer Umarova, počasi spremenil v močno islamistično gibanje, ki v zadnjih letih deluje v povezavi z Al Kaido in drugimi tujimi mudžahidi.

Umarov, ki se je pred leti kot čečenski nacionalist boril za neodvisnost proti ruski vojski, se je leta 2007 kot mudžahid razglasil za voditelja Kavkaškega emirata, ki naj bi obsegal celoten severni Kavkaz. Vendar se nekateri čečenski uporniki nočejo kot on odpovedati čečenski republiki.

Umarov je dal tudi pobudo za nastanek skupine kamikaz, v kateri so tudi ženske. Po več letih vojn in nasilja, ki ga izvaja ruska vojska ali pa Kadirovi ljudje, ni težko pridobiti mladih prostovoljcev za samomorilske akcije, kakršni sta bili zadnji dve v Volgogradu. Tako je ravno neusmiljeni ruski boj proti teroristom teroriste šele zares ustvaril.

Stalen ruski glavobol

Nekateri analitiki celo menijo, da je nasilje v severnem Kavkazu in njegovo širjenje na vso državo postalo grožnja za obstoj celotne Ruske federacije. Za Rusijo sta bili na nek način usodni prva (1994–1996) in druga (1999–2006) čečenska vojna, saj je tedaj ruska vojska v boju za ohranitev ozemeljske celovitosti s topovi in letali uničevala čečenska mesta in vasi ter pobijala in mučila Čečene. Vse to pa je samo še spodbudilo upor Čečenov in tudi nekaterih drugih kavkaških ljudstev, kar se kaže tudi v krepitvi islamizma. Prepad med severnim Kavkazom in Rusijo pa se kaže tudi v nasprotni smeri, saj tudi Rusi, kot kažejo transparenti nacionalističnih Rusov (»Fuck the Caucausians«), ne marajo ljudi iz Kavkaza. Vsekakor pa se Rusija ne namerava ponižati tako, da bi se odpovedala temu delu svojega kolonialnega imperija.