»Slovenija je tradicionalna prijateljica Vietnama. Prijateljstvo, ki sega daleč v čas, ko je bila vaša država še del Jugoslavije. Pred dvajsetimi leti smo vzpostavili diplomatske odnose, zdaj sem prišel z dvema pomembnima sporočiloma – najprej zato, da s kolegi zaznamujemo to okroglo obletnico, nato pa tudi za politično konzultacijo s slovenskimi kolegi glede odnosov med državama. Te moramo spodbujati in jih poglabljati v, recimo, naslednjih dvajsetih letih. Izmenjali smo poglede glede regionalnih vprašanj z vidika obeh držav in tudi glede svetovnih vprašanj.«
Ko govorite o poglabljanju odnosov, ali imate v mislih konkretna področja?»Pogovarjali smo se tako o splošnih smernicah kot o konkretnih področjih. Na prvem mestu je to politično področje, na katerem bi radi spodbudili dialog in srečanja med voditelji. To ne pomeni zgolj obiskov najvišjih delegacij, pač pa predvsem možnost srečanj na multilateralnih srečanjih. Priložnost se bo ponudila proti koncu leta na srečanju držav članic Aseana. Sodelujemo lahko tudi na medregionalni ravni. Vietnam je trenutno koordinator odnosov med državami Aseana in Evropsko unijo. Do konca meseca se bodo v Bruslju sestali zunanji ministri obeh povezav. Vietnam poskuša spodbuditi odnose med obema na splošno in med Slovenijo in Vietnamom na bolj konkretni ravni. Med drugim smo se dogovorili za podporo glede ratifikacije sporazuma o poglobljenem sodelovanju med Evropsko unijo in Vietnamom. To vse predstavlja osnovo za poglabljanje odnosov tudi med nami.«
Kanali sodelovanja
Vidite tudi možnost za gospodarsko sodelovanje?»Na področju gospodarstva smo se osredinili na področja, kjer se lahko primerjamo in dopolnjujemo. Dogovorili smo se, da bosta obe strani kmalu podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju. To bi se lahko zgodilo že letos. Potem bi sestavili skupni gospodarski odbor držav in pregledali vse projekte na področju gospodarskega sodelovanja med državama. Prav tako smo se dogovorili, da bomo začeli pogajanja glede izogibanja dvojnim obdavčitvam. Da bi spodbujali investicije. Prav tako smo ugotavljali, da lahko sodelujemo na področju izobraževanja. V preteklosti je bil Vietnam že deležen tovrstne asistence, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije in so vaše šole obiskovali vietnamski državljani. Zdaj bi radi znova odprli ta kanal sodelovanja, da bi imeli študenti možnost izobraževanja in pridobivanja šolnin. Seveda ne smemo pozabiti na področje turizma. Tukaj vidim veliko možnosti. Ko sem prispel v Slovenijo, sem to takoj opazil. Vaša država je privlačna za turiste, Vietnam pa ima prav tako številne naravne in zgodovinske lepote.«
Pravite, da bi lahko sporazum o gospodarskem sodelovanju podpisali že letos.»Preden sem šel na pot, sem se posvetoval z našim ministrstvom za gospodarstvo in trgovino. Menim, da bi lahko sporazum podpisali do konca leta, morda oktobra ali novembra, ko bi delegacija ministrstva skupaj s predstavniki gospodarstva pripotovala v Slovenijo. Takrat bi sporazum podpisali.«
Ste nemara v Ljubljani govorili o aktualnih dogodkih na Južnokitajskem morju?»Smo. Med sestankom sem kolege s slovenske strani seznanil z razvojem dogodkov v regiji, še posebno glede enostranskega postopanja kitajskih oblasti. Omenil sem agresivno kitajsko postopanje in kitajske zahteve glede morja. Pred kratkim, 2. maja, je Kitajska premaknila naftno ploščad na območje, ki sodi v izključno ekonomsko cono Vietnama. To je kršitev suverenosti in pravic ter kršitev mednarodnih predpisov, še posebno konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982 in dogovora z državami Aseana. Takšno postopanje ogroža dobre odnose med državama, ki smo jih gradili že dalj časa. Povedal sem, da smo se vzdržali glede odzivov in da smo več kot 35-krat poskušali vzpostaviti dialog z drugo stranjo in zahtevali odstranitev ploščadi z našega morja. Prav tako vztrajamo, da moramo rešitev najti na podlagi mednarodnega prava. Doslej se Kitajska ni odzvala na naše dobronamerne geste. Prav tako sem omenil, da cenimo izjave in stališče Evropske unije in Slovenije, ki jih je 8. maja izrekla Catherine Ashton. Še naprej iščemo podporo in si želimo, da bi mednarodna skupnost dvignila glas glede zahteve po umiku naftne ploščadi iz naše cone. Torej gre za stanje, ki je veljalo pred omenjenim 2. majem.«
Nedavno je vaše glavno mesto Hanoj obiskal kitajski predstavnik. Se je kaj spremenilo?»Ne, napredka nismo dosegli. Tudi na območje naftne ploščadi Kitajska še naprej pošilja plovila, vključno z vojaškim ladjevjem. Še naprej se z velikimi ladjami zaletavajo v naše ribiške čolne. Prav tako na naše ladje usmerjajo vodne topove. Naftna ploščad pa ostaja v coni. Naše zahteve ostajajo nespremenjene.«
Kakšno strategijo lahko pravzaprav ubere država, kot je Vietnam, ki ima za sosedo tako veliko Kitajsko?»Suverene pravice so svetinja. Kot majhna država lahko najprej zastavimo, da bomo spore reševali na miroljuben način. Prav tako si želimo dobrih in prijateljskih odnosov s Kitajsko. V tem konkretnem primeru se lahko odzovemo izključno na miroljuben način in uporabimo pravna sredstva. Tudi mednarodno skupnost lahko pozovemo, da povzdigne glas glede zagotavljanja integritete mednarodnega prava. Podpora mednarodne skupnosti je dober signal glede nasprotovanja enostranskega postopanja Kitajske, ki povzroča napetosti ter ogroža mir, stabilnost in svobodo plovbe v Južnokitajskem morju. To vprašanje ni pomembno samo za države s tega območja, pač pa tudi za evropske države. Dve tretjini ladijskih zabojnikov, namenjenih na to območje, potuje prav po Južnokitajskem morju.«
Argumenti suverenosti
S čim Vietnam pravzaprav zagovarja suverenost nad Paracelskim otočjem, kar je v srčiki spora?»Gledamo lahko več sto let v zgodovino. Vseskozi so centralne oblasti izvajale suverenost nad omenjenim otočjem. V preteklosti so bili to tudi Francozi, kasneje, po razdelitvi Vietnama na dva dela leta 1954, so otočje upravljale južne vietnamske oblasti. Z vidika prava smo vseskozi upravljali otočje. Imamo dokumente, s katerimi lahko vse dokažemo.«
Morda še to vprašanje: v kakšno smer se giblje Asean, skupnost držav vaše regije? Zdi se, da postaja vse bolj aktiven in pomemben. Kakšno je vietnamsko videnje razvoja te skupnosti?»Asean obstaja že več kot 40 let. Vietnam se mu je pridružil leta 1995 in zdaj skupaj z drugimi državami gradimo tri stebre povezave – gospodarskega, sociokulturnega in političnega. Konec leta 2013 so se predstavniki držav članic usedli za mizo in pregledali proces razvoja. Več kot osemdeset odstotkov zastavljenega je bilo uspešno zaključeno. Od zdaj do konca 2015 pa naj bi končali še preostanek, tako da bo znotraj Aseana še bolj enostaven prehod ljudi in dobrin v regiji, kot je bilo že dolgo nazaj zagotovljeno v Evropi. Gre za več kot 600 milijonov ljudi, 2,3 bilijona dolarjev vreden BDP. To je odlična podlaga za sodelovanje držav Aseana z drugimi povezavami. Vietnam podpira Asean in bo z drugimi članicami nadaljeval implementacijo vseh zastavljenih ukrepov. Je pa Asean še vedno daleč od integracije, kot jo pozna Evropska unija. Je predvsem medvladna integracija.«
