O koncu svojega posredovanja v BiH je Füle že tudi seznanil visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton, ki jo v BiH pričakujejo konec tedna.
"Sramota je, da prihaja do takšnega neuspeha," je danes ob obisku v Sarajevu, kjer se je v ponedeljek zvečer sestal z voditelji sedmih najvplivnejših parlamentarnih strank, ocenil Füle. Danes se je Füle nato pogovarjal še s premierom BiH Vjekoslavom Bavando ter s predsednikoma vlad Federacije BiH in Republike Srbske, Nerminom Nikšićem in Željkom Cvijanovićem.
Očitno ogorčen je komisar ponedeljkov maratonski sestanek ocenil kot "izjemno razočaranje", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. "Nekateri so sinoči naredili vse, kar je v njihovi moči, nekateri pa so govorili, a niso vložili nobenega iskrenega napora," je opisal pogovore, ni pa želel komentirati, kdo je tisti, ki se resnično trudi, in kdo le govori.
"Jaz sem svoj angažma pri tem vprašanju zaključil," je še nadaljeval komisar in dodal, da je sedaj na institucijah BiH, da prevzamejo odgovornost. "To ni bil moj, temveč neuspeh politikov BiH," je bil oster. Spomnil je na številne "neprespane noči", ko so skušali najti rešitev, tudi ob sodelovanju predstavnikov Sveta Evrope in ameriških diplomatov.
Trditve, da gre pri uresničevanju sodbe Sejdić-Finci zgolj za "navidezno vprašanje", je Füle zavrnil kot povsem napačne. Morda je res, da v BiH obstajajo tudi resnejši problemi od te razsodbe, a gre za mednarodno obveznost BiH, je poudaril. Označil jo je kot "most med Daytonom in Brusljem" in spomnil, da je to ključ za napredek BiH na njeni poti proti EU. Od tega je med drugim odvisno, ali bo BiH lahko vložila prošnjo za priznanje statusa kandidatke za članstvo v EU.
Omenjeno tožbo na sodišču v Strasbourgu sta leta 2006 vložila Jud Jakob Finci in Rom Dervo Sejdić, državljana BiH, ki se ne moreta potegovati za člana predsedstva ali spodnjega doma parlamenta BiH, saj se ti položaji po ustavi delijo le med pripadnike treh konstitutivnih narodov BiH - Hrvate, Srbe in Bošnjake.
Evropsko sodišče je leta 2009 razsodilo, da mora BiH zagotoviti enakopravnost vseh državljanov pri uveljavljanju pravice do kandidature na volitvah, kar pa terja spremembo ustave. Dogovor o ustavni reformi, s katero bi BiH to razsodbo prevedla v svoje notranje pravo, EU od politikov BiH neuspešno zahteva že leta.
Konstruktivni pogovori s predstavniki civilne družbe
Za razliko od očitno izredno neuspešnih pogovorov s politiki BiH pa je Füle danes kot "zelo konstruktivne" ocenil svoje pogovore s predstavniki civilne družbe v BiH, med katerimi so bili tudi sodelujoči v t.i. državljanskih plenumih v Sarajevu in Tuzli, še piše Hina. "Jasno je, da mora politični sistem v BiH postati odgovornejši do državljanov," je menil.
Pojasnil je še, da so sedaj na dnevnem redu tri nove pobude, s katerimi bo EU nadaljevala svoj angažma v BiH. Prva, ki jo bodo formalno sprožili že prihodnji teden, je krepitev gospodarskega upravljanja države. "BiH bomo pomagali, da pripravi državni program za gospodarske reforme," je pojasnil ter izpostavil predvsem področja prometa, telekomunikacij in energetike.
Druga pobuda je vzpostavitev skupne delovne skupine, ki bi pospešila izvedbo projektov, ki jih financira EU. Gre za programe, vredne skoraj 400 milijonov evrov. Tretja pa je ponudba EU, da z BiH razširi dialog na področju pravosodja, še posebej glede boja proti korupciji. V ta dialog želi unija vključiti tudi strukture civilne družbe, je pojasnil komisar.
