Glavni finski tožilec Jukka Rappe je po navedbah STT na včerajšnjem naroku dejal, da si bo na podlagi dokumentov prizadeval dokazati, da so trije predstavniki finske Patrie krivi podkupovanja v letih od 2005 do 2008. Kot je dejal, so ti leta 2005 z avstrijskim svetovalcem Hansom Wolfgangom Riedlom dosegli dogovor, da bo pet odstotkov vsote namenjenih za podkupnino; takrat naj bi šlo po njegovih ocenah za skoraj 20 milijonov evrov.
Po en odstotek tudi za nekdanjega predsednika in premierja
Na koncu je bila količina prodanih oklepnikov manjša, tako da je na koncu dogovor po besedah tožilca pomenil podkupnine v višini nekaj več kot tri milijone evrov. Dogovor je bil, da gresta dva odstotka vsote za direktorja hrvaške družbe Đuro Đaković Bartola Jerkovića, odstotek za bivšega predsednika in poveljnika vojske Stipeta Mesića in odstotek za bivšega premierja Franja Gregurića, je dejal Rappe.
Po besedah Rappeja gre sicer za zelo zapleten primer, saj so bili med drugim nekateri računi ponarejeni, ne vedo pa niti, kdo je bil dejansko plačan. Vedo pa, da je Patria plačala za svetovanje v Avstriji, je pojasnil.
Obramba je zatrdila, da ni nihče obljubil, ponudil ali plačal podkupnine. Svetovalni dogovori so običajni v mednarodni trgovini z orožjem in imeti moraš svetovalca, ko greš na nov trg, trdijo. Dodali so, da svetovalcem plačujejo veliko in da pogosto v pogodbah določijo izplačilo samo v primeru sklenitve posla.
Rappe med drugim tudi trdi, da je Patria za Jerkovića plačala pot na Tajsko ravno v času, ko so odločali o različnih ponudbah. Obramba trdi, da pot ni bila povezana z odločanjem in da je šlo za službeno pot, še navaja STT.
Na sojenju od 16 do 17 narokov
Na sojenju bodo po sedanjem urniku imeli 16 do 17 narokov, bo pa njihovo število odvisno tudi od tega, ali bo prizivno sodišče primer Slovenije vrnilo na sodišče v Hämeenlinni.
To je v pritožbi na sodbo zahtevalo tožilstvo, potem ko je sodišče v Hämeenlinni konec januarja letos predstavnike Patrie oprostilo vseh obtožb podkupovanja v primeru prodaje oklepnikov Sloveniji. Kot alternativo je tožilstvo predlagalo, da bi oba primera skupaj obravnavalo višje sodišče.
Prizivno sodišče naj bi odločitev glede Slovenije sporočilo junija. Nato bo sodišče v Hämeenlinni verjetno jeseni lažje dokončno odločilo o poteku sojenja v primeru Hrvaške.
