Načelni dogovor je bil dosežen konec februarja v trialogu Evropskega parlamenta, Sveta, v okviru katerega delujejo članice EU, in Evropske komisije. Nato pa ga morajo še posebej potrditi tako članice unije kot Evropski parlament na plenarnem zasedanju.
Dvojček vključuje dve uredbi. Prva prinaša krepitev nadzora nad predlogi nacionalnih proračunov članic območja evra, še posebej tistih v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.
Ta med drugim predvideva, da bi država vsako leto do 15. oktobra predlog proračuna posredovala Svetu in Evropski komisiji, ki bi o njem podala svoje mnenje in po potrebi pozvala k spremembam.
Druga uredba pa se nanaša na krepitev nadzora nad članicami območja evra, ki se soočajo z resnimi finančnimi motnjami ali so zaprosile za finančno pomoč.
Omenjeni uredbi, v bruseljskem žargonu imenovani "dvojček", je Evropska komisija predlagala novembra 2011, finančni ministri EU pa so dogovor dosegli februarja lani, tako da so pogajanja z Evropskim parlamentom trajala leto dni.
Ena od najbolj spornih zahtev parlamenta je bila vzpostavitev evropskega sklada za odkup dolga, ki velja za korak k uvedbi skupnih evrskih obveznic. Vzpostavitve tega sklada parlament ni dosegel, dogovorili pa so se za premislek o tej možnosti.
Doseženi kompromis predvideva, da bo komisija vzpostavila skupino zunanjih strokovnjakov, ki bodo pripravili analizo potencialnih pozitivnih in negativnih posledic "delne nadomestitve nacionalne izdaje obveznic s skupno v obliki sklada za odkup dolga in skupnih evrskih menic".
Ti strokovnjaki bodo svoje sklepe predstavili do marca prihodnje leto. Komisija jih bo ocenila in predstavila predloge pred koncem svojega mandata, če bo na podlagi poročila strokovnjakov presodila, da je to ustrezno.
"Dvojček" je nadgradnja svežnja šestih zakonodajnih predlogov za krepitev proračunske discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji, imenovanih "šesterček", ki so začeli veljati decembra 2011.
Nova pravila sodijo v sklop prizadevanj za krepitev gospodarskega upravljanja v EU ter veljajo za temeljni del odziva EU na finančno in gospodarsko krizo.
Poleg tega so finančni ministri danes podprli mehanizem za hitre odzive v primeru goljufij pri davku na dodano vrednost in podprli povečano sodelovanje med davčnimi organi članic in Evropsko komisijo.
