FT piše, da se je prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker o kandidaturi Bratuškove posvetoval s sedanjim premierjem Mirom Cerarjem, a njeni nasprotniki v domovini so kljub temu na okopih. Dodaja, da samokandidaturo Bratuškove preiskuje tudi slovenska protikorupcijska komisija, izsledki preiskave pa bodo morda znani še pred zaslišanjem, ki bo 6. oktobra.
V rokavu ima več asov
Vendar ima Bratuškova v rokavu več asov, ugotavlja FT. Izpostavlja, da je Juncker navdušen nad tem, kako je Slovenijo rešila pred posredovanjem trojke. Poleg tega bi Slovenija z zamenjavo Bratuškove za drugega kandidata izgubila ugledno mesto podpredsednice Evropske komisije, pristojne za energetsko unijo, ki ga je Juncker namenil bivši premierki.
Bratuškova kot šibak člen
European Voice pa izpostavlja, da Bratuškovo številni vidijo kot šibak člen Junckerjeve komisarske ekipe. Med drugim ima po navedbah tednika smolo, da prihaja iz majhne države in da celo tam nima podpore vlade, ranljiva pa je zaradi načina, na katerega je bila imenovana.
V Evropskem parlamentu imajo zaradi tega glede nje po pisanju tednika med drugim zadržke socialisti, ki jih tudi zanima, ali ima Bratuškova ustrezne izkušnje za podpredsedniški položaj, ki bo v prihodnji komisiji še vplivnejši. Po mnenju nekaterih bi se sicer lahko slovenska kandidatka pred evropskimi poslanci »rešila« z zagotovilom, da bo dejansko tudi podpredsednica za podnebje in okolje, saj številne moti, da Juncker ni predvidel posebnega podpredsedniškega položaja za ti področji. Tako bi si pridobila podporo levousmerjenih evropskih poslancev.
FT in European Voice sicer med komisarji, ki jih čaka težavno zaslišanje pred evropskimi poslanci, omenjata britanskega kandidata Jonathana Hilla, pri katerem naj bi bila problematična njegova preteklost, saj je bil med drugim lobist. V prid mu nista niti dejstvo, da so konservativci, iz vrst katerih prihaja, evroskeptični, ter njegova domnevna naklonjenost londonskemu Cityju.
Med šibkimi komisarji še Maltežan, Španec in Madžar
Omenjata tudi španskega kandidata Miguela Ariasa Caneteja, ki naj bi bil v Junckerjevi ekipi pristojen za energijo in mu v domovini očitajo konflikt interesov, ter Madžara Tiborja Navracsicsa, ki naj bi bil komisar za kulturo in večjezičnost.
Ta je bil že ob imenovanju za komisarskega kandidata deležen kritik iz Evropskega parlamenta, češ da je bil kot tesen sodelavec premierja Viktorja Orbana »sokriv« za sporne pravosodne reforme na Madžarskem v minulih letih.
European Voice piše, da je med »šibkimi« komisarji še Maltežan Karmenu Vella, ki naj po mnenju nekaterih ne bi bil primeren za komisarja za okolje in ribištvo, problematična naj bi bila tudi njegova politična preteklost. V 80. letih prejšnjega stoletja, obdobju velike politične nestabilnosti na Malti, je bil namreč član laburistične vlade. Na Malti mu očitajo tudi utajo davkov in korupcijo.
Zaslišanja kandidatov za komisarje se bodo pred pristojnimi odbori v Evropskem parlamentu začela 29. septembra. V preteklosti se je že zgodilo, da so poslanci dosegli določene spremembe imen in resorjev v komisarski ekipi, še preden je ta nato »v paketu« romala na glasovanje. Glasovanje o Junckerjevi ekipi bo sicer predvidoma 22. oktobra.
