Ne pozivi Baracka Obame, ne prošnje svojcev ubitega temnopoltega najstnika Michaela Browna, ne pozivi cerkvenih in lokalnih voditeljev k miru niso preprečili doslej najhujših protestov in izbruha nasilja v mestu Ferguson v ameriški zvezni državi Misuri. Ko je tožilec Robert McCulloh v ponedeljek zvečer po lokalnem času sporočil, da je velika porota zavrnila vložitev obtožnice proti policistu Darrenu Wisonu, ki je avgusta ustrelil in ubil Browna, je Ferguson vnovič zagorel. Protesti so se sprevrgli v spopade s policijo, zažiganje poslopij in avtomobilov ter streljanje. Zgodilo se je natanko to, česar so se oblasti po eni strani bale, a po drugi tudi pričakovale. Gnev temnopoltih, ki v primeru Browna vidijo simbol njihove zapostavljenosti v ameriški družbi, pa je segel precej dlje od samega Fergusona. O protestih so poročali od New Yorka na severovzhodu do Orlanda na jugovzhodu, od Seattla na severozahodu do Los Angelesa na jugozahodu, pa še iz Chicaga, prestolnice Washington D.C. in tako naprej, le da se ti protesti niso sprevrgli v nasilje.

Pozivi, ki niso zalegli

»Odločili so, da ne obstaja utemeljen sum za vložitev kakršne koli obtožbe proti policistu Wilsonu,« je odločitev velike porote sporočil tožilec McCulloh. Ferguson je avgusta po Brownovi smrti že videl velike in nasilne proteste. Toda ko je McCulloh v ponedeljek izrekel omenjene besede, so sledili najhujši doslej. Več kot deset trgovin je bilo popolnoma uničenih, nekatere so gorele, dva policijska avtomobila sta se praktično stopila, trdi policija, nasilneži naj bi skupno izstrelili vsaj sto petdeset strelov. Oblasti so nad mestom spet omejile zračni promet (predvsem zaradi helikopterjev medijskih hiš) ter skušale razgnati protestnike s solzivcem, ko je položaj hitro ušel izpod nadzora. »Smrdljivi morilci,« je vpila neka ženska proti policistom, med katerimi so nekateri v zadnjem času nosili zapestnice z napisom Jaz sem Darren Wilson. Aretirali so najmanj 61 ljudi.

Dogodki so nad Fergusonom, predmestjem St. Louisa, kot temen oblak viseli že tedne. Odkar je velika porota 20. avgusta začela delati, je naraščalo pričakovanje glede njene odločitve. Prejšnji teden je že postalo jasno, da se odločitev bliža (rok je bil sicer 7. januar), potem ko se je porota umaknila v presojo.

»Naša država temelji na vladavini prava, zato moramo sprejeti, da je bila to odločitev, ki je v rokah velike porote. In moramo priznati, da položaj v Fergusonu odseva širše izzive, s katerimi se srečujemo kot nacija,« je dejal predsednik Obama in pozval k mirnim protestom. V podobnem tonu so se oglasili svojci ubitega Michaela Browna. »Razumemo, da bodo mnogi hoteli spodbijati odločitev velike porote. Pozivamo, da vsakdo, ki želi izraziti svoje mnenje, to stori spoštljivo in mirno,« so zapisali v izjavi, sicer pa ločeno izrazili nezadovoljstvo, ker so za odločitev velike porote izvedeli od novinarjev, ne od tožilstva. Ne njihovi ne Obamovi pozivi niso zalegli. O tem, kaj se je 9. avgusta dogajalo v Fergusonu, ni bilo enotnih pogledov in jih bržkone tudi po odločitvi porote ne bo. Policija trdi, da je Brown napadel policista Wilsona, ki ga je hotel ustaviti, ko je s prijatelji hodil sredi ceste in oviral promet. Po pretepu v avtu naj bi Brown začel bežati, policist pa ga je lovil in nato naj bi se Brown obrnil in ga hotel napasti. Tedaj ga je Wilson večkrat ustrelil in ubil. Brownovi prijatelji pa trdijo, da je Wilson avto ustavil tik ob njih in Browna prijel za vrat skozi odprto okno. Ko je Brown začel bežati, naj bi ga Wilson po nekaj zgrešenih strelih ustrelil v hrbet. Potem naj bi se Brown obrnil in zaklical, da nima pištole, policist pa naj bi ga še nekajkrat ustrelil in ubil.

Potekajo še druge preiskave

Zgodba pa ima precej širše dimenzije od samega primera Brown. Ameriko je vnovič spomnila na podobne sporne primere v preteklosti ter odprla razprave o (ne)enakopravnosti temnopoltih in predvsem o domnevni rasni diskriminaciji s strani varuhov zakona. V ZDA je pač veliko takih, ki imajo s tem slabe izkušnje, navsezadnje je o njih govoril tudi sam pravosodni minister Eric Holder. Čeprav je velika porota razsodila v prid Wilsonu, pa to še ne pomeni, da ne bo obtožen. Zvezna policija FBI namreč ločeno preiskuje, ali je s svojim dejanjem kršil Brownove državljanske svoboščine, pri čemer pa so običajno za vložitev zvezne obtožnice potrebni trdnejši dokazi kot sicer. Tudi pravosodno ministrstvo nadaljuje ločeno preiskavo policijskega oddelka v Fergusonu. Brownovi starši lahko Wilsona tožijo tudi civilno, poleg tega pa so se obrnili na odbor Združenih narodov proti mučenju s trditvijo, da je policija v mestu z ubojem Browna in z ravnanjem v prejšnjih protestih kršila konvencijo OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju.