"V času krize, v času težav po vsej Evropi, je to dobra novica in pravi napredek (...) to je resničen uspeh za konkurenčnost, za rast in za zaposlovanje," je potrditev sheme enotnega evropskega patenta komentiral evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier.

Poročevalec na to temo v Evropskem parlamentu Raffaele Baldassare (EPP) pa je menil, da "bo Evropska unija sedaj končno sposobna samo sebe opremiti z učinkovito, stroškovno ugodno in pravno varno patentno zaščito." "Današnje glasovanje je dobra novica za evropsko gospodarstvo in še posebej za mala in srednje velika evropska podjetja," pa je dejal Bernhard Rapkay (S&D), prav tako poročevalec o patentnem zakonodajnem svežnju.

Patentni sveženj predvideva bistveno pocenitev patentov v EU in skrajšanje postopkov. Cilj unije je, da se prvi enotni evropski patent podeli v letu 2014, namen pa je, da bi patentni postopki za zaščito intelektualne lastnine postali dostopnejši za mala in srednje velika podjetja.

Pridobitev patentne zaščite v 25 članicah, ki bodo sodelovale pri projektu, danes stane okoli 32.000 evrov, nova ureditev pa naj bi jih zmanjšala za okoli 80 odstotkov. Patentni sveženj vključuje uvedbo enotnega varstva, režim prevajanja in oblikovanje enotnega sodnega sistema.

Kot je spomnil komisar Barnier, je bilo v lanskem letu v ZDA vloženih 224.000 patentov, na Kitajskem 172.000, v EU pa le 62.000, kar je pripisal "prohibitivnim stroškom" in "kompleksnosti" evropskega sistema.

Vsi evropski poslanci danes niso glasovali za patentni sveženj. Zmotile so jih predvsem nekatere koncesije, ki so jih dosegle države članice EU - med drugim da bo del evropskega patentnega sodišča v Parizu, specializirana oddelka sodišča pa v Londonu in Münchnu, ter da so nekoliko omejene pristojnosti nadzora s strani Sodišča EU.

Španija in Italija v projektu enotnega patenta sicer ne bosta sodelovali, ker nasprotujeta jezikovni ureditvi, po kateri bodo uradni jeziki le angleški, nemški in francoski. Skupni patent se zato uvaja v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja.

Madrid in Rim sta se zaradi odločitve Sveta EU za okrepljeno sodelovanje celo obrnila na Sodišče EU, saj menita, da so vlade držav članic EU z njim presegle svoja pooblastila in kršile pravni red EU ter da gre za oviranje notranjega trga in izkrivljanje konkurence.

A prav danes je generalni pravobranilec EU Yves Bot ocenil, da argumenti Madrida in Rima ne zdržijo, ter sodišču svetoval, da njuno tožbo zavrže. Zadnjo besedo bodo sicer imeli sodniki sodišča v Luksembrugu, a ti ponavadi sledijo mnenju pravobranilca, poroča nemška tiskovna agencija dpa.