»Hitro sprejemanje protiterorističnih ukrepov je reakcija na zadnje dogodke. Ljudje po terorističnih napadih pričakujemo, da bodo pristojni bolje poskrbeli za našo varnost. Toda hitrosti pri sprejemanju protiterorističnih ukrepov se lahko le bojimo,« poudarja nekdanja pomočnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut - Strle. Čeprav predstavniki evropske komisije zagotavljajo, da se je EU oblikovanja novih protiterorističnih ukrepov po napadih v Parizu lotila premišljeno, se vendarle precej hitro sprejemata dva ključna ukrepa za večji nadzor na evropskih mejah.
Vpeljava sistemov brez analiz
V evropskem parlamentu ponovno razpravljajo o sprejetju direktive za zbiranje podatkov o letalskih potnikih (v nadaljevanju direktive), ki bi jih letalske družbe morale že pred leti predati varnostnim organom. Ta direktiva je pred dobrima dvema letoma obtičala v parlamentu zaradi pomislekov poslancev o prevelikih posegih v zasebnost potnikov. Okoli 60 podatkov potnikov – od kreditnih kartic pa vse do preferenc sedežnega reda – bi se lahko hranilo do pet let in delilo z drugimi varnostnimi agencijami, s čimer naj bi oblasti lažje odkrile potencialne storilce terorističnih dejanj. Po napadih v Parizu je nov neformalni osnutek direktive EU predvideval hrambo 42 podatkov potnikov, a uradnega predloga komisije evropski poslanci za zdaj še nimajo na mizi.
Ponovno obujenim zamislim o vzpostavitvi vseevropskega sistema za zbiranje podatkov o letalskih potnikih so se pridružile še ideje o zbiranju biometričnih podatkov in prstnih odtisov vseh neevropskih potnikov na vhodnih in izhodnih točkah iz EU. Cilj zbiranja prstnih odtisov in biometričnih podatkov tujcev naj bi bil zmanjšati vrste čakajočih na mejnih prehodih, hkrati pa dobiti bazo podatkov za organe pregona, da bi ti lažje odkrivali goste iz tretjih držav, ki so v EU (nezakonito) ostali tudi po preteku schengenskih viz. Po prvotnih predlogih naj bi podatke hranili do pol leta. Prve zamisli za sistem pametnih meja so začele nastajati že leta 2008, tri leta pozneje so evropski voditelji pozvali k njihovi hitri implementaciji, leta 2013 pa je zaradi podobnih pomislekov poslancev kot pri omenjeni direktivi predlog obtičal v evropskem parlamentu. Komisija zdaj pripravlja novega.
Utemeljiti ga namerava na 3,5 milijona evrov vrednem pilotnem projektu preverjanja sistema pametnih meja, ki poteka v dvanajstih državah. Te so se s 17 mejnimi prehodi na letališčih, cestah in pristaniščih vanj vključile prostovoljno. Med njimi ni Slovenije. S projektom, ki bo končan novembra, naj bi ugotovili, koliko biometričnih podatkov bi bilo potrebno zbirati, koliko prstnih odtisov, koliko časa jih bodo hranili in kdo vse bo do njih imel dostop. Po eni izmed neformalnih zamisli bi lahko zbirali 26 biometričnih podatkov. »V prvotnem predlogu ni bilo govora, da bi dostop do podatkov imeli pravosodni organi. Zdaj predstavniki komisije tega ne izključujejo več,« razlaga evropska poslanka Tanja Fajon (SD), poročevalka iz evropskega parlamenta glede pametnih meja. Širitev ciljev sistema pametnih meja je posledica terorističnih napadov v Parizu; neformalno se celo razmišlja o podaljšanju hrambe podatkov s prvotnih šest mesecev na pet let, za kar naj bi bile zainteresirane predvsem varnostne agencije.
Milijarda evrov za pametne meje
Fajonova pravi, da med državami članicami obstaja velik pritisk za uresničitev projekta pametnih meja in sistema zbiranja podatkov o letalskih potnikih. Po njeni oceni bosta oba prej ali slej zaživela, vprašanje je le, v kakšni obliki.
Po prvih tehničnih ocenah naj bi za vzpostavitev infrastrukture pametnih meja na mejnih prehodih (skenerji, hramba podatkov) potrebovali 1,1 milijarde evrov. V trenutni finančni perspektivi je za projekt že rezerviranih 791 milijonov evrov. Tako kot Fajonova o smiselnosti tako obsežnega projekta dvomi tudi Rosana Lemut - Strle. Skupaj z drugimi predstavniki evropskih informacijskih pooblaščencev je na pomanjkljivosti koncepta pametnih meja opozarjala že leta 2011. Kot se spominja, je takrat pritisk, da bi se sistem vzpostavil, upadel, »po enem ali dveh terorističnih napadih pa so ti ukrepi za države članice ponovno aktualni«. Po vsakem napadu sledijo novi predlogi varnostnih ukrepov, novi posegi v civilne svoboščine, opozarja Lemut-Strletova.
S tendencami za množično zbiranje podatkov se EU po mnenju Fajonove nagiba v nevarno smer. »Unija se lahko spremeni v evropsko trdnjavo in postane neprivlačna za obiske iz tretjih držav.« Prenaglo se sprejemajo ukrepi, ki niso sorazmerni s predvidenim izkupičkom. »Razumem sicer, da je varnost na prvem mestu, toda grozi nam, da bomo izgubili svoboščino prostega pretoka ljudi,« še dodaja. Po terorističnih napadih v Parizu so se sicer pojavila tudi razmišljanja o ponovni uvedbi nadzora na notranjih schengenskih mejah, vendar takšnega ukrepa evropski voditelji (še) niso podprli.
