Temeljna naloga misije Eulex, ki je začela delovati junija 2008, mandat pa se ji izteče junija 2014, je podpora kosovskim oblastem pri zagotavljanju delovanja pravne države z nadzorom in svetovanjem, ima pa tudi izvršne pristojnosti. Misija je razdeljena na izvršni oddelek in oddelek za pomoč krepitvi kosovskih institucij.
Prešli smo iz nadzornega v partnerski pristop, je danes v Bruslju kot pomemben uspeh poudaril vodja misije v odhodu Xavier Bout de Marnhac ter izpostavil, da je bilo doslej sprejetih 392 civilnih ali kazenskih sodb, v katerih so sodelovali sodniki Eulexa. Med njimi je 35 sodb o korupciji na visoki ravni, 17 sodb o organiziranem kriminalu na visoki ravni in 25 sodb o vojnih zločinih. Trenutno poteka 265 kazenskih preiskav.
1137 mednarodnih sodelavcev, med njimi tudi okoli 20 Slovencev,
Eulex ima po podatkih za januar letos 2095 ljudi, in sicer 1137 mednarodnih sodelavcev, med katerimi je tudi okoli 20 Slovencev, in 958 lokalnih sodelavcev. Poleti lani se je namreč misija zmanjšala za približno četrtino, pri čemer so skrčili predvsem njen policijski del.
Vodstvo misije napoveduje, da je v prihodnje mogoče pričakovati nadaljnje zmanjševanje osebja. A čeprav razmere na severu Kosova ostajajo razlog za veliko zaskrbljenost, reorganizacija misije z osredotočenostjo na sever omogoča učinkovito delo kljub kadrovskemu krčenju, je prepričan odhajajoči šef.
Poveljnik civilnih operacij Hansjörg Haber pa je naštel štiri razloge za to, zakaj pravna država na Kosovu ne deluje, kot bi morala: zapletena zgodovina, odnos kosovskih oblasti, za katere pravna država ni vselej adut, različna stališča članic unije do samostojnosti Kosova ter pomanjkanje osebja in pravnih izkušenj na Kosovu. Za nič od tega po njegovih besedah ni odgovoren Eulex.
A vendar je doslej največja civilna misija EU tarča ostrih kritik s strani zveze Nato. Tudi iz vrst evropskih obrambnih ministrov, predvsem nemškega pa tudi slovenskega, je bilo slišati, da evropska civilna misija ni dovolj učinkovita ter da je nepriljubljena tako med Srbi kot med Kosovci.
Haber je v odzivu na kritike poudaril, da so eden od problemov velika pričakovanja kosovskega prebivalstva, in spomnil, da lahko misija stori toliko, kot ji omogočijo članice unije. Sicer pa je evropska misija po njegovih besedah bolj kontroverzna kot Natova operacija preprosto zato, ker je njen mandat kompleksnejši.
V ozadju kritik iz Nata je po besedah odhajajočega šefa de Marnhaca tudi dejstvo, da je Nato "nestrpen", ker želi preiti v fazo Vrata 3, torej za polovico zmanjšati število svojih vojakov, ki je na Kosovu trenutno okoli 6500. V Eulexu menijo, da je za ta korak še prezgodaj.
Haber v prihodnje sicer ne pričakuje težav na Kosovu, saj je po njegovih besedah tako Srbiji kot Kosovu v interesu dialog, ki poteka pod okriljem EU, pri čemer se obe strani zavedata, da bi ta dialog v primeru težav na terenu trpel.
Naslednji krog dialoga bo v četrtek. Srbski in kosovski premier Ivica Dačić in Hashim Thaci se bosta v Bruslju z visoko zunanjepolitično predstavnico Catherine Ashton pogovarjala o izvajanju doseženih sporazumov, poseben poudarek pa bo na vprašanju severa Kosova.
