Hrvaška je tako postala 17. članica EU, ki je v postopku zaradi presežnega primanjkljaja. V njem je od leta 2009 tudi Slovenija, za katero je rok za odpravo prekomernega primanjkljaja leto 2015.
Hrvaška mora v skladu s priporočili, ki so jih danes potrdili ministri, primanjkljaj letos znižati na 4,6 odstotka BDP, v letu 2015 na 3,5 odstotka BDP, v letu 2016 pa na 2,7 odstotka BDP. Hrvaški finančni minister Slavko Linić je danes v Bruslju napovedal, da bo hrvaška vlada ukrepe, s katerimi bo uresničila evropska priporočila za znižanje primanjkljaja, sprejela ta teden, ni pa želel govoriti o podrobnostih.
Evropska proračunska pravila, opredeljena v paktu o stabilnosti in rasti, kot zgornjo mejo za javnofinančni primanjkljaj določajo tri odstotke BDP, za javni dolg pa 60 odstotkov BDP. Evropska komisija je v novembrski gospodarski napovedi Hrvaški za letos napovedala 6,4-odstotni primanjkljaj, po hrvaških projekcijah pa naj bi ta letos brez dodatnih ukrepov znašal 5,5 odstotka BDP.