Slišati je bilo vprašanja voditeljem držav, ali lahko mirno spijo, medtem ko Evropa propada, ter ocene, da je »EU bolnik na področju gospodarstva v telesnem in mentalnem smislu«. »Res je, da sem že utrujen od neprestanega ponavljanja vedno istih stvari, a vendarle upam, da če bom ponavljal vedno isto, bo morda moje sporočilo enkrat slišano,« je začel svoj nastop vodja poslancev EPP Joseph Daul.
Sprejemanje odločitev, a se ne uresničujejo
»Odločitve se sprejemajo, a se ne uresničujejo,« je opozoril. Krivdo za to so poslanci drug za drugim pripisovali državam članicam, ki se ne držijo že doseženih dogovorov o poglabljanju ekonomske in monetarne unije, obenem pa vsakič znova s svojim vztrajanjem na medvladnem namesto na evropskem pristopu zavirajo nove korake, nujne za gospodarsko okrevanje.
»Moramo biti enotni, če bomo šli v različne stvari, bodo rešitve nemogoče,« je opozoril Daul. »Države hočejo nacionalne rešitve, a vsi vedo, da nas lahko reši le evropska rešitev,« se je strinjal vodja poslancev Alde Guy Verhofstadt.
Rekordna brezposelnost
Tako poslanci kot predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso so v razpravi na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sicer znova opozarjali predvsem na dvoje - rekordno brezposelnost, še posebej med mladimi, in pa težave malih in srednjih podjetij, ki kljub veliki pomoči bančnemu sektorju še vedno nimajo normalnega dostopa do posojil. Če jih sploh dobijo, morajo zanje plačevati po osem- in celo desetodstotne obrestne mere, kar je nesprejemljivo. To sta po besedah Barrosa tudi glavna izziva junijskega vrha.
Poslanci so bili tudi ogorčeni, ker ni napredka pri vzpostavljanju nujno potrebne bančne unije. Kot je ugotavljal Verhofstadt, se nič ne premika - skupnega nadzornika še vedno ni, pričakovani predlog komisije o skupnem evropskem skladu za reševanje bank pa bo »mrtvo rojen«, saj sta ga že vnaprej ubila voditelja Nemčije in Francije s svojim očitnim vztrajanjem na nekakšnem »kolažu« nacionalnih skladov.
Poslance poleg tega vedno bolj jezi spor o prihodnjem finančnem okviru za obdobje 2014-2020. Prav v torek zvečer so potekali novi pogovori na to temo med parlamentom in Svetom. Irsko predsedstvo je po srečanju zatrdilo, da napredujejo in so blizu rešitvi, a poslanci so danes govorili povsem drugače.
Globoko razočarani
»Globoko smo razočarani nad tem, kako poteka proračunska razprava, globoko nas je razočaralo irsko predsedstvo,« je bil oster vodja poslancev S&D Hannes Swoboda, zaskrbljen nad pomanjkanjem napredka v teh pogovorih.
Države niso pripravljene na kompromis, medtem ko je parlament že veliko popustil, ne more pa več popuščati pri bistvenih zahtevah, kot so zahteva po vmesni reviziji, fleksibilnost med proračunskimi postavkami in lastni finančni viri EU. Poleg tega je bilo danes slišati opozorila, da želi Svet kar prepoloviti sredstva solidarnostnega sklada ter da sredstva, ki jih predvideva za t. i. jamstvo za mlade, nikakor ne zadostujejo.
Tisoč milijard evrov težak »sklad za rast«
Tudi Barroso je danes odločno pozval k čim hitrejšemu dogovoru. Kot je dejal, Evropa nujno potrebuje ta skoraj tisoč milijard evrov težak »sklad za rast«, ki je bistven vir denarja za investicije, še posebej v najbolj ranljivih članicah EU.
Evropski parlament potrdil skupen evropski azilni sistem
Skupen evropski azilni sistem bo med drugim poenotil postopke in roke pri obravnavi prošenj za azil, ki so sedaj po državah članicah EU zelo različni, ter zagotovil boljše pogoje sprejema oz. dostojno življenje prosilcem za azil.
Obravnava zahtevkov za azil bo lahko praviloma trajala največ šest mesecev, hkrati bodo lahko prosilci za azil delo začeli iskati že po devetih in ne po 12 mesecih, kot je veljalo doslej. Odgovornost držav, da prosilcem zagotovijo ustrezno stanovanje, hrano, zdravniško in psihološko oskrbo, se povečuje, prav tako dolžnost zaščititi mladoletne.
Nadgrajena, a ne bistveno spremenjena bo t.i. dublinska uredba iz leta 2005, po kateri je za obravnavo prošnje za azil odgovorna tista država, preko katere je prosilec prispel v unijo. Zaradi tega so praviloma preobremenjene sredozemske države ob južnih zunanjih mejah unije, kot so Grčija, Italija in Malta.
Slednje so zahtevale, da se ta dolžnost porazdeli med vse države, a niso bile uspešne. Vendarle pa naj bi nova pravila to breme malce razporedila in predvsem preprečila krize z azilanti v posameznih državah EU, kakršnim smo bili priča v preteklosti. Vzpostavljen bo poseben mehanizem za zgodnje opozarjanje pred temi krizami, vračanje prosilcev za azil v tiste države EU, ki temu niso kos, se bo ustavilo.
