Pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med največjima trgovskima območjema na svetu, Združenimi državami in Evropsko unijo, le počasi napredujejo. Čeprav se ZDA sedaj precej bolj osredotočajo na sklenitev prostotrgovinskega sporazuma s pacifiškim območjem (TPP), bi rad ameriški predsednik Barack Obama očitno okrepil hitrost pogajanj z Evropsko unijo. S padcem carinskih dajatev in povečanim trgovanjem z EU naj bi se ameriško gospodarstvo namreč okrepilo s 700.000 novimi delovnimi mesti, BDP pa za okoli 100 milijard dolarjev. Na evropski strani naj bi se pozitivni učinki sklenitve sporazuma pokazali v 119 milijard evrov večjem BDP. Takšna so vsaj uradna domnevanja. Zato da bi sporazum lahko hitreje sprejeli, sedaj Bela hiša ponovno razmišlja, da bi kongres zaprosila za odobritev hitrega postopka, s katerim tako zgornji kot spodnji dom kongresa o poteku pogajanj ne bi bila obveščena vse do konca. Tako so se sicer sprejemali vsi ameriški prostotrgovinski sporazumi v zadnjih desetih letih.
Mehanizem ISDS nezaželen
Na tovrstno proceduro, kjer bi kongres in predstavniški dom na koncu zgolj odločala o ratifikaciji sporazuma, pa so bili doslej v primeru TTIP pripravljeni pristati le redki ameriški kongresniki, pa še ti zgolj iz demokratske stranke. Tako je vprašanje, ali bo v novem večinsko republikanskem kongresu kaj drugače. Čeprav prav ta stranka velja za največjo zagovornico sklenitve TTIP, pa so med republikanskimi kongresniki tudi številni, ki opozarjajo, da učinki ne bodo zgolj pozitivni. Izgube delovnih mest se denimo bojijo v ameriški avtomobilski industriji, predvsem pri proizvodnji majhnih tovornih vozil. Po drugi strani pa nemška avtomobilska industrija, ki si obeta povečanje prodaje na ameriškem trgu, velja za veliko podpornico TTIP.
Hitre sklenitve sporazuma si želita britanski premier David Cameron in nemška kanclerka Angela Merkel. Oba sta sicer soočena z nasprotovanjem sindikatov, ki se bojijo izgube delovnih mest. Prizadevanjem za čim hitrejšo sklenitev TTIP je ta teden pesek v kolesje natrosila tudi Francija, od koder so jasno sporočili, da sporazuma ne nameravajo ratificirati, če se bo v njem znašel sporni mehanizem ISDS. Gre za arbitražno reševanje sporov, ko naj bi se zunaj sodišč razsojalo o morebitnih sporih med vlagatelji in državami glede zakonskih omejitev njihovemu delovanju – torej, če bi jim zakonodaja omejevala večji dobiček. Proti vključitvi spornega mehanizma ISDS se je izrekel tudi nemški gospodarski minister Siegmar Gabriel. Prav nejasnosti, ali bo ta v končni sporazum tudi vključen, pa je sedaj eden od razlogov, da pogajanja stopicajo na mestu.
Zahteve po večji transparentnosti
Ostra nasprotovanja evropske civilne družbe proti sporazumu so združena v gibanju Stop TTIP, v katerega se je povezalo več kot 300 evropskih nevladnih organizacij. Opozarjajo predvsem na nižanje standardov pri kakovosti prehrane in okoljevarstva, do katerih bi utegnilo priti po uveljavitvi sporazuma. Ena izmed večjih skrbi civilne družbe je širok vnos genetsko spremenjenih živil na evropski trg, kar sicer v evropski komisiji zanikajo in opozarjajo, da bo prehrambna varnost še naprej zagotovljena. Vse močnejši pa so medtem dvomi o gospodarskih prednostih sporazuma tako za evropske delavce kot nacionalne proračune. Te je okrepila oktobra objavljena študija Inštituta za globalni razvoj in okolje pri ameriški univerzi Tufts, ki kaže na povsem drugačne učinke sklenjenega sporazuma v primerjavi z uradnimi pričakovanji. Po prvem desetletju veljavnosti sporazuma TTIP naj bi po njihovih ocenah EU izgubila 600.000 delovnih mest, BDP naj bi najbolj upadel predvsem severnoevropskim državam (za okoli 0,5 odstotka), delavci pa bi lahko računali na izgubo prihodka od 165 do 5000 evrov na leto.
Eden izmed očitkov civilne družbe je tudi netransparentnost pogajanj. S pritožbami pri evropski ombudsmanki Emily O'Reilly so sicer dosegli, da je bila evropska komisija prisiljena objaviti pogajalski mandat z izhodišči. A želeli bi še več, namreč, da se javnost transparentno – tudi z objavo dokumentov – sproti obvešča o pogajanjih, kar sicer ZDA zavračajo kot neutemeljeno zahtevo, v evropski komisiji pa se nakazuje določena prožnost. Večjo transparentnost je ta teden obljubila komisarka za trgovino Cecilia Malmström.
