Soros je opozoril, da širitev Rusije ogroža obstoj EU, poziva pa k večji materialni pomoči Ukrajini. »Ne evropski voditelji ne Evropejci sami se ne zavedajo popolnoma, kakšen izziv je to, in kašen je najboljši način, da se ga lotimo,« piše v članku, objavljenem v New York Review of Books. »Rusija predstavlja alternativo, ki predstavlja temeljni izziv vrednotam in načelom, na katerih so v osnovi zgradili EU. Temelji na uporabi sile, ki se doma kaže kot represija, v tujini pa kot agresija – kot nasprotje pravilom zakona,« opozarja.
Rešimo njih in rešili bomo sebe
Za Guardian je razložil, da zaradi evrske krize posledično vlada nezadovoljstvo v EU, hkrati pa se je ravno zaradi tega unija enakopravnih držav spremenila v nekaj drugega. Veliko zamer se je tudi rodilo med narodi, ki denar posojajo, in narodi, ki si ga izposojajo. »Putin pa je vzpostavil dobre odnose s tistimi, ki delujejo proti Evropi. Neuspeh Evrope kot nekakšen poizkus delovanja nadnacionalne vlade bi iz Rusije ustvaril morebitno grožnjo. Propad Ukrajine pa bi pomenil ogromno izgubo za Nato, EU in ZDA. Zmagovita Rusija bi tako postala vplivnejša znotraj EU, morebitno grožnjo pa bi predstavljala baltskim državam, kjer živi veliko etničnih Rusov,« je dodal.
Soros predvideva, da bo Vladimir Putin po nedeljskih parlamentarnih volitvah svojemu kolegu Petru Porošenku ponudil dogovor za dobavo plina, a pod pogojem, da bo premierko mesto zasedel nekdo, s katerim se bo Putin strinjal. Zahodne države Soros zato poziva, naj Ukrajini nemudoma zagotovijo denarno injekcijo (po njegovem bi to moralo biti najmanj 20 milijard dolarjev), s katero bi pomagali pri odplačilu javnega dolga in reformi energetskega sektorja, da bi postali manj odvisni od Rusije. S pomočjo Ukrajini bi EU znova našla vrednote, na katerih temelji. »Evropska unija bi s pomočjo Ukrajini rešila tudi sebe,« je prepričan.
V parlamentu se obeta revolucija
V parlamentu, ki je od neodvisnosti te nekdanje sovjetske republike leta 1991 razdeljen na proruske in prozahodne sile, se obeta revolucija, piše francoska tiskovna agencija AFP. Zastopanost proruskih poslancev v vrhovni radi se bo po pričakovanjih bistveno zmanjšala, prozahodne stranke pa naj bi dobile občutno večino. Porošenko je bil za predsednika države maja izvoljen v prvem krogu s skoraj 55 odstotki glasov podpore na podlagi obljube, da bo znova vzpostavil mir na vzhodu države in normaliziral odnose z Rusijo.
Javnomnenjske ankete sicer kažejo, da bodo prozahodne sile, mobilizirane na protestih lansko zimo na Majdanu, dobile levji delež sedežev. Kot navaja AFP, se bodo za položaje v parlamentu, ki med drugim imenuje premierja in večino članov vlade, potegovali kandidati 29 strank, od katerih nobena uradno ne predstavlja padlega režima. Zaradi razmer na vzhodu države in marčevske priključitve Krima Rusija pa bodo namesto 450 poslancev volili 424, saj volitve ne bodo potekale v 14 od skupno 32 volilnih okrožij v Doneškem bazenu, ne bodo pa niti potekale v 12 okrožjih na Krimu, saj si ga je po referendumu marca priključila Rusija.
Po volitvah bo prva naloga Porošenka oblikovanje trdne koalicije, ki bo lahko sprejela novo ustavo in težke varčevalne ukrepe, ki jih zahtevajo mednarodni posojilodajalci z Mednarodnim denarnim skladom in Brusljem na čelu.
