Kot je pojasnil minister, so ravno zato podpisali omenjeni memorandum, sicer bi lahko zgolj kot stranka v postopku pristali na hrvaški "zastoj". Ampak nespoštovanje tega dogovora potem ne bi bilo kršenje mednarodnih obveznosti, je pojasnil.
Erjavec sicer pričakuje, da bo Hrvaška spoštovala memorandum o LB, o čemer je dobil zagotovila prejšnji teden v Zagrebu ob obisku predsednika republike Boruta Pahorja. S kolegico Vesno Pusić sta se dogovorila, da bosta pospešila prizadevanja, da vprašanje LB pride čim prej pred Banko za mednarodne poravnave v Baslu.
S Pusićevo pripravljata tudi skupno pismo ostalim državam naslednicam, še prej pa naj bi se sešla oba strokovnjaka za to vprašanje, je poslancem še razložil Erjavec.
Strokovnjaki na MZZ še preučujejo hrvaški zagovor pred arbitražnim sodiščem, obravnaval ga bo tudi DZ
Poslanec opozicijske SDS Jožef Jerovšek je sicer v vprašanju ministru ocenil, da Hrvaška memorandum, s katerim naj bi se postopki proti LB in NLB pred hrvaškimi sodišči ustavili, »flagrantno krši«. Zanimala pa ga je tudi vsebina hrvaškega memoranduma za arbitražno sodišče, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Jerovšek je predlagal, da bi se tudi DZ še pravočasno seznanil z vsebino hrvaškega memoranduma.
Erjavec mu je odgovoril, da skupina strokovnjakov na MZZ še preučuje hrvaški zagovor pred arbitražnim sodiščem in da ga bo obravnaval tudi DZ, ko bo skupina pripravila izhodišča za slovenski odgovor. Do te obravnave bi lahko prišlo po parlamentarnih počitnicah, sicer pa mora Slovenija odgovor arbitražnemu sodišču poslati do 11. novembra, je pojasnil minister.
Treba je paziti, da se z uvedbo omejitev za hrvaške delavce ne bo naredilo več škode kot koristi
Dodal je še, da hrvaški memorandum nima »nerazumnih zahtev«, kot na primer, da naj bi Hrvaška zahtevala Portorož, kar se je pojavljalo v nekaterih medijih. Jerovšek pa je te Erjavčeve besede in »hvaljenje skromnosti hrvaškega memoranduma« ocenil za »spodrsljaj«, česar da Hrvaška ne dela.
Ljudmilo Novak (NSi) je zanimalo še, ali bo Slovenija ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo 1. julija letos uvedla omejitve za hrvaške delavce, ki bi želeli delati v Sloveniji. Erjavec je v zvezi s tem pojasnil, da to prvenstveno ureja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pa vprašanje spremljajo tudi na zunanjem ministrstvu.
Stališče zaenkrat še ni pripravljeno, ko bo, pa ga bo vlada obravnavala in sprejela odločitev, je pojasnil Erjavec in dodal, da je treba paziti, da se z morebitno uvedbo omejitev ne bo naredilo več škode kot koristi. Dodal pa je, da je omejitev zaenkrat v okviru EU uvedla le Nizozemska.
Nevarnost, da orožje pride v napačne roke
Na ministra so člani OZP med drugim naslovili tudi vprašanje glede Sirije, pri čemer je Erjavec pojasnil, da gre za »zelo zapleteno, zahtevno vprašanje« in da Slovenija vseskozi zagovarja tudi politično rešitev, saj da bi lahko kakršenkoli mednarodni vojaški poseg vplival na položaj v celotni regiji.
Dodal je, da Slovenija podpira osnutek resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki temelji na načrtu skupine za Sirijo, kot pomemben korak naprej pa je ocenil tudi dogovor med zunanjima ministroma ZDA in Rusije, Johna Kerryja in Sergeja Lavrova, v Moskvi prejšnji teden, da bi se vprašanje Sirije reševalo na mednarodni konferenci. O sirski krizi sta z Lavrovom govorila tudi na njegovem obisku v Sloveniji v začetku meseca.
V okviru EU je bila Slovenija vseskozi proti umiku embarga na dobavo orožja katerikoli strani v Siriji, a je nato bivši premier Janez Janša na zadnjem vrhu povezave to stališče spremenil, je pojasnil Erjavec. Janša je to odločitev primerjal z dogodki v 90. letih prejšnjega stoletja in da uporniki potrebujejo pomoč proti zatiralskemu režimu, je še pojasnil minister, a opozoril, da je tu predvsem nevarnost, da orožje pride v napačne roke.
Do zapiranja diplomatsko-konzularnih predstavništev zaradi varčevanja ne bo prišlo
Erjavec je Jožefu Kuniču (PS) odgovarjal tudi glede vpliva napovedanih varčevalnih ukrepov na delo MZZ in pojasnil, da vplivi bodo, vendar pa ne v smislu zapiranja kakih diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP).
Prihranki so tu premajhni, je dejal in povedal, da so z zadnjim zapiranjem DKP prihranili 2,5 milijona evrov, kar pa je v primerjavi s slabih deset milijard evrov vrednim proračunom »minorno«, kot se je izrazil.
Poleg tega je brez diplomatske prisotnosti težko izvajati gospodarsko diplomacijo, vendar pa bodo kljub temu diplomatsko mrežo naredili bolj učinkovito, je še pojasnil minister in ponovil že znane načrte po odprtju veleposlaništva v kaki zalivski državi, pa tudi kje v osrednji Afriki.
Slovenija se oddaljuje od lastnih mednarodnih zavez
OZP se je sicer seznanil tudi s poročilom o mednarodnem razvojnem sodelovanju Slovenije v lanskem letu, ki kaže, da se Slovenija oddaljuje od lastnih mednarodnih zavez, da bo do leta 2015 za razvojno sodelovanje namenila 0,33 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oz. okoli 120 milijonov evrov.
Lani je bil prispevek Slovenije 0,13 odstotka BDP oz. 45 milijonov evrov, moral pa bi biti že na 0,23 odstotka (80 milijonov evrov). Kljub temu pa je to v luči krize primerljivo z ostalimi državami EU v svoji skupini. Cilje v celotni EU dosega le pet držav, je pojasnil državni sekretar na MZZ Božo Cerar.
