Merklova pozdravila enotno stališče zunanjih ministrov EU glede Sirije

Počakali bodo na poročilo inšpektorjev ZN

Zasedanja se je udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, ki je za STA pojasnil, da vse okoliščine kažejo, da je kemično orožje v Siriji 21. avgusta uporabil režim sirskega predsednika Bašarja al Asada.

Po Erjavčevih besedah so bili zunanji ministri EU tokrat enotni, da se je uporaba kemičnega orožja zgodila, da so bile žrtve civilisti in da morajo odgovorni za to tudi odgovarjati pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Strinjali so se tudi, da bodo počakali na poročilo inšpektorjev Združenih narodov, ki bodo potrjevali uporabo kemičnega orožja, je dodal.

Opozicija takšnega napada ne bi mogla izvesti

Ob tem je spomnil, da nekatere stalne članice Varnostnega sveta ZN niso bile prepričane o dejanski uporabi kemičnega orožja v Siriji, še manj pa o tem, katera stran naj bi ga uporabila. A kot pravi Erjavec, je »povsem jasno, da opozicija tehnično ne bi mogla izvesti takšnega napada«, poleg tega so bili tudi al Asadovi podporniki pravočasno opozorjeni, prav tako so žrtve v glavnem nasprotniki njegovega režima.

Erjavec je Kerryju in tudi visoki zunanjepolitični predstavnici EU Catherine Ashton že pojasnil stališče Slovenije, da je treba počakati na poročilo inšpektorjev ZN, čas, ki je na razpolago, pa je potrebno uporabiti za poskus nadaljevanja razprave v okviru VS ZN.

Poročilo morda šele čez mesece

Poročilo je izjemnega pomena, je menil minister, saj bi bila njihova potrditev o uporabi kemičnega orožja lahko podlaga za novo razpravo v okviru VS ZN. Vse dosedanje razprave namreč niso dale rezultata, dodaja Erjavec.

Kdaj bi bila lahko znana vsebina poročila inšpektorjev, sicer Erjavec ni želel predvidevati, je pa dejal, da to običajno traja »kar nekaj časa, tudi do tri mesece«. A ob tem je izpostavil še dogovor z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom, da bi rok bistveno skrajšali in bi podali preliminarno poročilo z vsemi bistvenimi dejstvi, dokazi in okoliščinami dogodka, ki se je zgodil 21. avgusta v predmestju Damaska.

Ameriški senat bo glasoval najhitreje v četrtek

Vodja senatne večine demokrat Harry Reid iz Nevade je v petek formalno vložil v proceduro predlog resolucije o vojaški akciji proti režimu sirskega predsednika Bašarja Asada zaradi uporabe kemičnega orožja. Senat bo o tem lahko glasoval najhitreje šele v četrtek. Medtem ko bo senat najverjetneje potrdil resolucijo o napadu na Sirijo, takšen izid glasovanja ni niti najmanj zagotovljen v predstavniškem domu. Obama je sicer preteklo soboto dejal, da kongresne avtorizacije v bistvu ne potrebuje, kar pomeni, da bi lahko kadarkoli napadel Sirijo.

V petek je zatrdil, da resolucije ni dal kongresu le simbolično ali zato, da bi imel v ozadju kakšen političen naklep. Vendar pa ni dvoma, da bodo kongresniki v primeru zavrnitve resolucije delovali kot zadrti vase zagledani politični sebičneži, ki so pripravljeni za lastno politično kožo žrtvovati ugled ZDA.

Med Američani prevladuje dvom v nujnost vojaške akcije proti Siriji

Obama se sicer zaveda, da bo težko prepričati člane obeh domov parlamenta, da podprejo vojaško akcijo proti Siriji. Raziskava, ki jo je v petek objavil Washington Post, je pokazala, da 224 od trenutno 433 članov predstavniškega doma nasprotuje oziroma se nagiba proti podpori vojaški akciji, medtem ko jo podpira vsega 25 poslancev, 184 pa je neodločenih.

Tudi med Američani prevladuje dvom v nujnost vojaške akcije proti Siriji. Gallupova raziskava je pokazala, da ji 51 odstotkov Američanov nasprotuje, medtem ko jo 36 odstotkov podpira. Razlika med nasprotniki in podporniki je precej večja kot v podobnih raziskavah, izvedenih pred začetkom vojne v Afganistanu leta 2001 in Iraku leta 2003, še poroča AFP.

Obama za napad tudi brez kongresne podpore

Obamovim nasprotnikom se morda zdi, da bo poraz resolucije prizadel politično škodo predsedniku, vendar delajo velik račun brez krčmarja, saj se Obama ne obremenjuje z lastno politično prihodnostjo, ki je po osvojitvi drugega predsedniškega mandata niti nima več.

Obama se lahko za posredovanje proti Siriji odloči tudi brez kongresne podpore, kar bo moral storiti, če želi, da bo konca svojega drugega mandata ohranil verodostojnost.

Vprašanje je le, če bo ameriška javnost, ki trenutno vojaški akciji večinsko nasprotuje, kasneje še bolj zasovražila kongres, ker ni sposoben soglasja, ali Obamo, ker ne upošteva kongresa, ki ga na splošno podpira manj kot 20 odstotkov Američanov.

ZDA si ne morejo zatiskati oči glede Sirije

Ameriški predsednik je sicer danes v tedenskem radijskem nagovoru narodu dejal, da si ZDA ne morejo zatiskati oči pred »strašnimi podobami« kemičnega napada v Siriji, in kongres ob tem pozval, naj podpre vojaški napad proti režimu Bašarja al Asada.

Ob tem je znova poudaril, da bo vsakršna vojaška akcija omejena tako v trajanju kot obsegu ter bo usmerjena proti sirskemu režimu, ameriški vojaki pa da ne bodo stopili na sirsko ozemlje.

»To ne bo še en Irak ali Afganistan,« je zatrdil Obama in pri tem dal vedeti, da si ne želi še ene drage in dolge vojne. »Zato pozivam člane kongresa, obeh strank, naj se združijo in se postavijo v bran svetu, v katerem želimo živeti, svetu, kot ga želimo zapustiti našim otrokom in bodočim generacijam.«

Obama je ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozoril, da če ZDA ne bodo odgovorile na »gnusen napad« v Siriji, bi al Asad lahko znova uporabil kemično orožje oziroma bi to lahko pristalo v rokah teroristov.

Berlin se je danes tudi pridružil pozivom k odločni mednarodni akciji v Siriji

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes pozdravila enotno stališče zunanjih ministrov EU glede ocene, da morajo odgovorni za napade s kemičnim orožjem odgovarjati.

Berlin se je danes tudi pridružil pozivom k odločni mednarodni akciji v Siriji, ki jo je ob vrhu G20 v Sankt Peterburgu v petek podpisalo 11 držav, tudi ZDA.

»Sporočilo, ki ga pošilja enotno stališče Evrope glede tega grozljivega konflikta, ima neprecenljiv pomen. Uspeh srečanja v Villniusu pa kaže, da je bila odločitev Nemčije na vrhu G20 v Sankt Peterburgu za skupno evropsko stališče dobra,« je, kot je poročala nemška tiskovna agencija dpa, po navedbah tiskovnega urada nemške kanclerke dejala Merklova.

Pred tem je nemški zunanji minister Guido Westerwelle ob robu srečanja zunanjih ministrov EU v litovskem Vilniusu sporočil, da se je Berlin pridružil pozivom k odločni mednarodni akciji v Siriji. V petek Nemčija omenjene izjave v Sankt Peterburgu ni želela podpisati.

Kot je pojasnil vodja nemške diplomacije, je to danes omogočilo enotno stališče EU.