Kot je v izjavi za medije na Bledu pojasnila Pusićeva, sta se z Erjavcem danes pogovarjala o vseh tekočih zadevah: odnosih med državama, ki jih ocenjujeta kot zelo dobre, o regiji, položaju v Ukrajini ter situaciji v Libiji in Iraku.
Na temo varčevalcev LB sta se ''pogovorila že o vsem, o čemer sta se imela''
Na vprašanje, ali sta se dotaknila tudi problema prenesenih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB), je odgovorila, da sta se na to temo pogovorila že o vsem, o čemer sta se imela. "Mislim, da so možnosti, ki so na voljo, jasne," je dejala.
Hrvaška se mora, ne glede na posreden učinek Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je julija Sloveniji naložilo poplačilo varčevalcev LB, držati podpisanega memoranduma z Mokric, je menila hrvaška ministrica. Ob tem je priznala, da so interpretacije tega dokumenta različne.
Z memorandumom sta se Slovenija in Hrvaška sicer zavezali, da je problem nekdanje LB vprašanje nasledstva po nekdanji SFRJ in da ga bosta reševali v skladu s sporazumom o nasledstvu. Hrvaška je obljubila ustavitev sodnih postopkov proti (N)LB pred hrvaškimi sodišči, Slovenija pa ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe.
Iskanje alternativnih rešitev
Zagreb je po besedah Pusićeve še vedno pripravljen na iskanje alternativnih rešitev, in sicer v primeru, da državi skupaj izpeljeta zaustavitev sedanjih sodnih postopkov. Če do tega ne bo prišlo, pa se bodo postopki skladno s podpisanim memorandumom odvijali naprej na hrvaških sodiščih.
Slovenija in Hrvaška imata namreč različni stališči glede prevoda besede "stay" v memorandumu, ki po stališču Slovenije pomeni zaustavitev sodnih postopkov do končne rešitve v okviru sukcesije, medtem ko Hrvaška vztraja, da glede na njeno notranjo zakonodajo ta zaustavitev lahko traja največ dve leti.
Erjavec danes z generalnim sekretarjem Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu
Erjavec se je danes srečal z generalnim sekretarjem Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Hugom Hansom Sibleszem in kot je na novinarsko vprašanje, ali je to glede na arbitražo o meji med državama korektno, odgovorila Pusićeva, se bo zvečer pred odhodom v Zagreb s Sibleszem srečala tudi sama.
Tovrstna srečanja se ji ne zdijo sporna, saj da na njih ni govora o konkretnem postopku, vezanem na arbitražo o meji med Slovenijo in Hrvaško, temveč na splošno o sodelovanju s tem sodiščem.
Državi morata pomagati drugim v regiji
Spregovorila je še o Zahodnem Balkanu in izrazila prepričanje, da morata Slovenija in Hrvaška, ki sta že članici EU, pomagati drugim državam v regiji, da bodo tudi one napredovale po tej poti. Stabilnost regije je v interesu obeh držav, je zatrdila.
Glede tendence, da naj se države Zahodnega Balkana, ko postanejo članice EU, na nek način izključi iz regije in upošteva kot del Jugovzhodne Evrope, pa je ocenila, da je napačna. "Zemljepis je zemljepis," je poudarila.
"Mi smo dokaz, da je mogoče tudi na Zahodnemu Balkanu in v jugovzhodni Evropi uspeti. Želimo si, da bi skupaj z drugimi državami nekoliko spremenili sliko regije," je sklenila.