ECB je znižala tudi obrestno mero za mejno posojanje, in sicer za 0,5 odstotne točke na en odstotek, medtem ko je obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti ostala nespremenjena pri nič odstotkih.
Če bo treba, so pripravljeni ukrepati
Predsednik ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci, ki je sledila zasedanju, pojasnil, da odločitev o znižanju obrestne mere ni bila soglasna, da pa so jo sprejeli s »precej visoko stopnjo strinjanja«. Ob tem je zagotovil, da bo banka monetarno politiko še naprej prilagajala razmeram. »Pozorni bomo na nove podatke in bomo pripravljeni ukrepati, če bo to potrebno,« je zagotovil.
Nekateri analitiki so v teh besedah prepoznali tudi namig, da bi lahko ECB kmalu začela bankam zaračunavati za denar, ki ga pri njej parkirajo čez noč. S tem bi lahko spodbudila posojilno aktivnost.
Bankam bodo zagotavljali vso potrebno likvidnost
Sicer pa je Draghi obljubil, da bo ECB še naprej bankam zagotavljala vso potrebno likvidnost, dokler bo to potrebno, a vsaj do sredine prihodnjega leta. Banka skupaj z evropskimi institucijami razmišlja o možnostih, da bi posojilno aktivnost okrepili s pomočjo zavarovanih posojil. »Vse možnosti so še zelo odprte,« je poudaril.
ECB se sicer zaveda težav predvsem srednjih in malih podjetij, ki nimajo dostopa do denarja. Zadnja raziskava, ki jo je na to temo opravila ECB, je sicer pokazala »nekaj znakov stabilizacije«, a pogoji pridobivanja posojil ostajajo strogi, predvsem za manjša podjetja. Dostopni podatki ob tem kažejo še, da banke posojanje ocenjujejo kot visoko tvegano, je še pojasnil Draghi.
Prvi mož ECB je sicer poudaril, da banka še naprej pričakuje postopno okrevanje območja z evrom v drugi polovici leta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vlade naj odpravijo zvišanje davkov, sprejete v času krize
Draghi je ob tem k ukrepanju pozval tudi vlade. Te bi morale po njegovem mnenju odpraviti zvišanja davkov, ki so jih sprejele v času krize. Šlo naj bi namreč za ukrepe v sili, ki bi jih morale sedaj vlade odpraviti, namesto njih pa znižati javno porabo, je menil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Današnje znižanje ključne obrestne mere je sicer že četrto, odkar je vodenje ECB novembra 2011 prevzel Italijan Draghi. K potezi je sicer najverjetneje pripomogla predvsem slaba slika evrskega gospodarstva in padajoča inflacija.
Ključna obrestna mera za območje evra se je pri 0,75 odstotka nahajala od julija 2012.
