Nemška vlada tudi po petkovem govoru Baracka Obame ni imela nikakršnega razloga za pretirano zadovoljstvo. Predsednik ZDA je povedal, da v prihodnje ne bodo več prisluškovali predsednikom vlad in držav prijateljskih držav, a je poudaril, da bodo še naprej prisluškovali vladam po svetu, saj to počnejo tudi druge tajne službe.
V Berlinu so besede ameriškega predsednika razumeli kot obljubo, da sicer ne bo več prisluškoval mobilnemu telefonu Angele Merkel, zato pa bodo na seznamu prisluškovanja ameriške tajne službe še vedno zunanji minister, minister za notranje zadeve, ministrica za obrambo itn.
Odnos med ameriško administracijo in nemško vlado je dodobra načet že od lanske jeseni, ko je na podlagi dokumentov Edwarda Snowdna, nemški tednik Spiegel razkril, da je ameriška agencija za nacionalno varnost NSA na široko prisluškovala nemškim državljanom, hkrati pa tudi mobilnemu telefonu nemške kanclerke Angele Merkel.
Že samo slednje je na nemškem političnem parketu in v nemški javnosti povzročilo obilo ogorčenja, a kljub prvotnim obetavnim obljubam Američanov vse kaže, da ameriška vlada nima nikakršnih resnih namenov, da bi se takšnemu ravnanju odpovedala v prihodnje. Tako imenovanega sporazuma o odrekanju medsebojnemu vohunjenju očitno državi ne bosta sprejeli.
Obama prijazen, a nepopustljiv
Nemcem poleg tega ameriška tajna služba vse do danes ni povedala, od kdaj in koliko časa je prisluškovala mobilnemu telefonu nemške kanclerke. Kot vse kaže, v Berlinu, vsaj uradno, tega tudi ne bodo izvedeli. Hkrati jim niso odgovorili na vprašanje, katerim nemškim politikom so prisluškovali oziroma katerim še vedno prisluškujejo.
Kanclerka se je jeseni osebno pritožila pri ameriškem predsedniku, tiskovni predstavnik njenega kabineta je tedaj ostro opomnil, da so časi hladne vojne že zdavnaj mimo.
Ameriški predsednik Barack Obama se sicer trudi s prijaznostjo, nemško kanclerko je v začetku tega leta poklical po telefonu in jo povabil v Washington. Kdaj bo Angela Merkel obiskala Belo hišo, se bodo dogovorili v naslednjih mesecih.
V sobotnem intervjuju za nemško javno televizijo ZDF je ameriški predsednik dejal, da se odnosu s kanclerko Merklovo, ki ga odlikujeta »prijateljstvo in zaupanje«, ne more in ne sme škodovati z ukrepi nadzorovanja, ki bi preprečevali njuno zaupno komunikacijo. Z Merklovo morda v zunanji politiki nimata vedno enako mnenje, a to še ne pomeni, da bi ji morali prisluškovati, je Obama povedal Nemcem v njihovih večernih poročilih ter Merklovi zagotovil, da si ji glede prisluškovanja svojemu mobilnemu telefonu, dokler je on predsednik, ni treba več beliti glave.
Generalni tožilec: V rokah imamo dovolj, da sprožimo preiskavo
Kljub temu utegne še obilo preglavic povzročati taisto početje v preteklosti. Generalni državni tožilec Harald Range že mesece preučuje, ali lahko sproži preiskavo zaradi špionaže na nemških tleh. Upoštevajoč nemško zakonodajo je pravno sporno tako prisluškovanje nemškim državljanom na nemških tleh kot tudi prisluškovanje mobilnemu telefonu nemške kanclerke.
Vse doslej so pravniki iz pisarne generalnega državnega tožilstva v Karlsruheju trdili, da to, kar imajo v rokah, še ne zadostuje, da bi lahko sprožili preiskavo. A vse kaže, da se je v zadnjem času vendarle nekaj spremenilo. Glede prisluškovanja mobilnemu telefonu kanclerke Merklove je generalni državni tožilec pravosodnemu ministru Heiku Maasu povedal, da se je sum okrepil do stopnje, ki zadostuje za začetek preiskave.
Te si nemška vlada nikakor ne želi, saj bi temeljito poslabšala odnose med Berlinom in Washingtonom. Pravosodni minister ima sicer po črki zakona pravico poseči v namere generalnega državnega tožilca in odločati o tem, ali bo sprožil preiskavo. Vendar je bila doslej ta pravica večinoma le na papirju in so jo ministri uporabili le izjemoma.
Prisluškovalna afera obremenjuje tudi ameriške odnose z Evropsko unijo. Nemška tiskovna agencija DPA, ki se sklicuje na zanesljive vire, poroča, da naj bi se ameriški predsednik 26. marca v Bruslju sestal z najvišjimi predstavniki Evropske unije.
