Evropska poslanka Romana Jordan (EPP/SDS) je izid glasovanja pozdravila in ga označila kot odločitev »proti višanju cen energije in izgubi delovnih mest«.

»Vesela sem, da smo se odločili racionalno, ob zavedanju, da nas je kriza opozorila na dejstvo, da se morajo vogali trajnostnega trikotnika - okolje, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost - prilagajati gospodarskim razmeram in da ne smemo pretiravati z enim od treh vidikov trajnostnega razvoja,« je zapisala v odzivu.

Mnenja poslancev glede poseganja v shemo ETS so bila povsem različna in vse do glasovanja ni bilo mogoče napovedati, ali bodo prevladali nasprotniki ali zagovorniki. Tudi med slovenskimi poslanci je bilo podobno. Za razliko od Jordanove je npr. predlog Evropske komisije podprla njena strankarska kolegica Zofija Mazej Kukovič, kar je tudi izpostavila v ponedeljkovi razpravi v Strasbourgu na to temo.

Za zvišanje rekordno nizkih cen emisij ogljikovega dioksida za večje onesnaževalce je tudi Jelko Kacin

Za predlog komisije, ki naj bi vsaj začasno in le za nekaj evrov zvišal rekordno nizke cene emisij ogljikovega dioksida za večje onesnaževalce, je danes glasoval tudi Jelko Kacin (Alde/LDS). Argumente nasprotnikov začasnega zadržanja kuponov ETS - da se bo zvišala cena elektrike in posledično upadla konkurenčnost evropskih podjetij, kar si v časih krize ne moremo privoščiti - je Kacin zavrnil.

»Pomisleke glede posledic za industrijo in delovna mesta je treba presojati v dolgoročnem okviru. Ne v Sloveniji ne v EU, še manj pa kjerkoli drugje na svetu, kriza ni nastala zaradi sistema trgovanja z ogljikovim dioksidom! Kriza je nastala zaradi finančnih spekulacij in se nadaljuje, ker finančni sektor še vedno ni dovolj zdrav, da bi služil svojemu namenu. Emisijska politika s tem nima zveze,« je poudaril.

Treba je vzpostaviti stabilnost na trgu ogljika

Podobnega mnenja kot Kacin je poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD), ki pa je obenem opozorila, da so bili poslanci v zvezi s tem podvrženi hudim pritiskom - tako industrije kot okoljevarstvenikov.

Po njenem mnenju bi bil ta ukrep kratkoročna rešitev in instrument za vzpostavitev stabilnosti na trgu ogljika, dokler tako na evropski kot tudi mednarodni ravni ne bi sprejeli potrebnih dolgoročnih strukturnih sprememb. Po njenem mnenju bi pomagal shemi ETS povrniti spodbujevalni učinek, vzpodbuditi vlaganja v inovacije in nizkoogljične rešitve ter »ozeleniti« evropska gospodarstva.

ETS je eden temeljev podnebne politike EU. Predvsem zaradi krize, ki je zmanjšala gospodarsko aktivnost in s tem povpraševanje podjetij po dovolilnicah, da lahko v okolje spustijo dodatne količine škodljivih emisij, pa mu grozi propad, saj so cene ogljika na njem z načrtovanih 30 evrov padle na vsega štiri evre in celo manj.

Stališča držav so bila različna, Slovenija je bila za začasen umik kuponov

Bruselj je želel shemo rešiti z zamrznitvijo prodaje približno 900 milijonov dovolilnic za obdobje 2013-2015, kar bi ceno s sedanjih štirih dvignilo vsaj za nekaj evrov. A poslanci so komisiji sedaj prižgali rdečo luč.

Zamrznitvi prodaje kuponov je sicer nasprotovala večina v Evropski ljudski stranki, medtem ko so bili socialisti, liberalci in Zeleni načeloma za. Med glasnimi nasprotniki ukrepa je sicer predvsem energetsko intenzivna industrija, kot je papirna, jeklarska, cementna in steklarska, večina okoljevarstvenikov pa jo je podpirala.

V slovenskem društvu za sonaraven razvoj Focus so razočarani nad odločitvijo parlamenta

Predlog je predstavljal pomemben korak k rešitvi problema presežka emisijskih kuponov v okviru ETS, zato je po tej odločitvi parlamenta potreba po čimprejšnjih strukturnih reformah sheme še veliko nujnejša, so opozorili.

»Evropski parlament je z današnjo odločitvijo izgubil kredibilnost na področju podnebne politike, saj je zavrnil predlog komisije, ki je bil oblikovan na pobudo poslancev in je vseboval, kar so poslanci od komisije v preteklosti sami zahtevali - rešitev za presežek kuponov na trgu,« so še poudarili v Focusu.