Desetletja so ameriški predsedniki razpravljali o tem, kako doseči neodvisnost od tujih energentov. Potem pa je tehnologija črpanja nafte in zemeljskega plina iz skrilavcev na podlagi tako imenovanega hidravličnega lomljenja v samo nekaj letih pripeljala državo tako daleč, da je Mednarodna agencija za energijo ocenila, da ZDA resnično lahko dosežejo energetsko neodvisnost do leta 2035. Tehnologijo so v ZDA pograbili in začeli pospešeno uporabljati, vendar pa povsod po svetu ni enako in s tem vprašanjem se sooča tudi Evropska unija.
Velika Britanija je na evropskih tleh vodilna zagovornica uporabe tehnologije pri pridobivanju energentov iz skrilavcev. Decembra lani je premier David Cameron pisal evropski komisiji in (uspešno) zahteval, naj obrne hrbet novi evropski zakonodaji, ki bi zelo zaostrila pogoje za pridobivanje energentov iz skrilavcev, saj to po trditvah okoljevarstvenikov pomeni nevarnost za okolje in tveganje za zdravje. Zdaj se v državi razvnema drugačna debata, ki se vrti tudi okoli ekonomskih posledic za območja, kjer uporabljajo tehnologijo. Britanska vlada je naročila študijo o vplivih pridobivanja nafte in zemeljskega plina iz skrilavcev na cene nepremičnin. Kot piše Guardian, pa je vlada ob objavi poročila del besedila umaknila, kar je povzročilo kritike zelenih in nevladnih organizacij, da skuša prikriti ugotovitve, ki bi lahko negativno vplivale na razpoloženje javnosti.
Kaj so črtali iz poročila
Že tako in tako javno dostopni del britanskega poročila navaja, da so v ZDA nepremičnine v oddaljenosti tristo metrov od mesta črpanja nafte ali plina iz skrilavcev izgubile od tri do štirinajst odstotkov vrednosti, nekaj manjši padec pa so zaznali tudi v Kanadi. »Neki par je prodajal hišo v bližini vrtine in odkar so se tam začela dela, je ni prišel pogledat niti en potencialni kupec,« je po poročanju časnika dejala laburistična poslanka Barbara Keeley. V nekaterih citiranih primerih so sicer ugotovili tudi rahlo rast cen.
Da vrtanje samo po sebi negativno vpliva na vrednost nepremičnin, verjetno niti ni presenetljivo. A kot opozarjajo kritiki tehnologije, so posledice zlasti za manjše lokalne skupnosti lahko velikanske, zato brisanje znatnih delov poročila pred objavo v javnosti poraja sume, da vlada skriva realne učinke pred prebivalci.
EU omilila zahteve
Vprašanje je aktualno v mnogih državah, ki se soočajo z dilemo o uporabi te tehnologije. Ta je namenjena temu, da se iz globine do nekaj kilometrov pridobita plin oziroma nafta, ki sta ujeta v kamninah. Zaradi tega po vrtini pod visokim pritiskom vbrizgajo vodo, pomešano s kemikalijami in peskom, ki kamnine zdrobi, tako da plin ali nafta lahko prideta na površje. Posebno problematični naj bi bili skrilavci, ki so v zadnjem času v ospredju zanimanja, tudi zato, ker je pri njih za postopek potrebno bistveno več vode. Težava je po trditvah okoljevarstvenikov ta, da voda s kemikalijami večinoma ostane pod zemljo in lahko onesnaži podtalnico, s tem postopkom pa povezujejo tudi možnost potresov.
Evropska unija je letos odstopila od zahtev, naj uvede ostre zavezujoče zahteve za hidravlično drobljenje skrilavcev. Je pa članicam določila minimalne standarde, ki jih morajo upoštevati. Tako morajo pred podelitvijo licenc med drugim preučiti vplive na okolje in druge dejavnike, pred posegi opraviti analize vode, zemlje in zraka, da lahko kasneje zaznajo spremembe, ter obveščati javnost o kemikalijah, uporabljenih v posamezni vrtini. Junija letos je evropska komisija opozorila Poljsko, da bo začela preiskavo in morebitni postopek proti njej pred Sodiščem Evropskih skupnosti, ker naj bi te zahteve ignorirala.
Poljska bi bila Norveška
Poljska je ob Veliki Britaniji sploh edina članica Unije, kjer so na poti h komercialnemu pridobivanju zemeljskega plina iz skrilavcev, uradna Varšava naj bi si celo obetala, da bo, kar zadeva energente, morda postala nova Norveška. Poljska je med evropskimi državami še posebno občutljiva za odvisnost od ruskega plina, zaostritve zaradi Ukrajine (ki ima prav tako velike ocenjene rezerve plina v skrilavcih) pa dajejo dodaten zagon zagovornikom te metode, in to ne samo na evropskem vzhodu. Energetika je pač že dolgo pomemben dejavnik v geopolitiki, zaradi česar obstajajo tudi analize o tem, kaj bi morebitna ameriška energetska neodvisnost pomenila za njeno politiko na Bližnjem vzhodu, pri kateri je nafta eden najpomembnejših dejavnikov. Vendar je upor proti tehnologiji vendarle glasen. Vermont je denimo postal prva ameriška zvezna država, ki je prepovedala hidravlično drobljenje skrilavcev za pridobivanje energentov. V Bolgariji so denimo postopek prepovedali predlani po množičnih protestih, v Franciji so tehnologijo prepovedali že leto prej in lani je prepoved prestala presojo na ustavnem sodišču. ba, agencije
