V predmestju Detroita je policija 4. julija aretirala 40-letnega moža. John Lind se je po napol praznih ulicah prevažal v oklepniku, na katerega je bila montirana 12,7-milimetrska strojnica. Iz nje je ropotalo in se bliskalo. Toda Lind, ki je zbiratelj in ustanovitelj muzeja orožja iz druge svetovne vojne, strojnice ni napolnil s klasičnimi naboji, temveč s stisnjenim plinom. Glede na paniko je ropot streljanja očitno proizvedel pravi učinek.
Prebivalci Detroita, ki so se zaradi dolgoletne krize mesta in posledično neučinkovite policije odvadili klicati na pomoč, so v paniki ponovno pograbili telefone in vrteli 911. Ni povsem jasno, koliko časa je bilo potrebno, da je policija prišla v četrt, kjer je dan neodvisnosti proslavljal čudak Lind. Običajno, tudi kadar gre za rope in umore, policija potrebuje vsaj eno uro, trdijo v Detroitu. Linda je policija končno aretirala, naslednji dan pa izpustila. Če bi nekaj podobnega storil v New Yorku ali v katerem koli drugem mestu, bi Linda zasula toča krogel specialcev. Ne v Detroitu. Detroit je mrtvo mesto.
Beg iz mesta duhov
Nekdanji Motor town, v katerem je kraljeval cvet ameriške avtomobilske industrije, je imel na začetku petdesetih let 1,8 milijona prebivalcev. Danes jih ima le še 700.000. V zadnjih desetih letih je mesto zapustila kar tretjina prebivalcev. Beg na obrobje mesta se je začel leta 1967 po velikih uličnih neredih, ko je zgorela ena cela četrt in je morala nadzor v mestu prevzeti vojska. Z izgradnjo novega poslovnega središča so mestni očetje nato skušali obuditi nekdanjo dinamičnost največjega mesta v Michiganu. Visoke stolpnice pa niso odgnale krize avtomobilske industrije, ki je v sedemdesetih zaradi nafte doživela prvo veliko krizo po gospodarski depresiji.
V bistvu se od leta 1967 počasen, a stalen propad mesta ni zaustavil. Velika finančna kriza pred petimi leti, ki je avtomobilsko industrijo potisnila na rob stečaja, je Detroitu zadala še zadnji udarec. Kljub novemu zagonu avtomobilske industrije prihodki mesta s tako skrčenim prebivalstvom danes niso več dovolj. Poleg tega reorganizirana avtomobilska industrija zaposluje le še majhen del prebivalstva nekdanjega Motor towna.
Na ulicah Detroita zato gori vsaka deseta cestna svetilka, v mestu je praznih 80.000 stanovanjskih hiš, ki jih razjeda zob časa. Od 107 parkov, kolikor jih je še ostalo v mestu, jih bodo v kratkem zaprli še 50. Kot že rečeno, zaradi pomanjkanja sredstev tudi policija ne vrača več klicev. Njihova in tudi reševalna vozila so neizpravna. S pol milijona prevoženih kilometrov ne zmorejo več. 45-letni Frank Ponder, ki dela v bolnišnici, ima eno samo skrb. Ves denar, ki ga zasluži, varčuje za to, da bi se preselil iz četrti East side. Hiša, ki jo je podedoval od matere, je edina, ki je še naseljena v ulici. Ne dela si iluzij, da bi jo lahko prodal. Brž ko bo imel dovolj denarja, bo zbežal. Pravi: »Če dobiš srčni napad, je konec s teboj. V mestu ne obstajata več klic v sili ali prva pomoč.«
Razprodaja mestne »srebrnine«
Guverner Michigana je marca v mesto poslal Kevina Orra, kriznega menedžerja. Orr, ki je takoj ob prihodu dejal, da ima Detroit le 50 odstotkov možnosti, da se reši, je nasledil dolg v višini 19 milijard dolarjev. V teh dneh na mesto pritiskajo upniki, banke in korporacije. Orr jih je včeraj vozil z avtobusom po mestu in jim razlagal načrte za sanacijo. V enem tednu bo jasno, ali bo mesto dobilo podaljšanje kredite ali pa bo konec meseca moralo v stečaj. Detroit z vodo skorajda čez glavo razmišlja celo, da bi prodal letališče, svoj najlepši park in nekaj milijard vredno zbirko muzeja umetnosti. Bo prodaja »srebrnine« zadosti? Orr je pripravljen v zakup dati tudi mestni vodovod, elektro in sanitarno službo. Preden bo dvignil roke, bo skušal poseči tudi po pokojninah mestnih uslužbencev. V zameno obljublja naložbe v infrastrukturo, ki naj bi vsaj deloma zadržala množični beg iz mesta.