Sklad Konrada Adenauerja – gre za ustanovo, ki je blizu nemški Krščanskodemokratski uniji – je v začetku tedna predstavil študijo, ki opozarja, da porast desnih in nacionalnih populističnih strank v Evropi predstavlja resno nevarnost, na katero bi se morale uveljavljene politične stranke odzivati drugače kot doslej.
Pri tem kritika v veliki meri leti na konservativne stranke, ki so z ignoriranjem populistov in njihovih tem pogosto le še pripomogle k njihovemu vzponu. Vzrok za nastanek študije je strah, da bi po spomladanskih volitvah desne in nacionalne populistične sile lahko v novem evropskem parlamentu postale pomembna politična sila. Opazovalci ocenjujejo, da bi utegnile zbrati več kot 25 odstotkov glasov, še posebno ob nedavnih napovedih o njihovem čezmejnem povezovanju.
Zavračanje EU prinaša volilne glasove
»Desne populistične stranke so se po vsej Evropi uveljavile kot relevantne politične sile, ki imajo vpliv ne le na politiko v deželah, kjer delujejo, temveč tudi na evropski ravni,« ugotavljata avtorja študije Karsten Grabow in Florian Hartleb. Avtorja opozarjata, da so desne populistične stranke svoj nabor tem, ki so do nedavnega temeljile na sovraštvu do tujcev in muslimanov, okrepile še s protievropsko držo in da ta očitno med volilci obrodi bogate sadove.
Zato ni čudno, da njihova stališča »sevajo« tudi v uveljavljene stranke, saj morajo ob pritisku desnih populistov in javnega mnenja, ki ga ustvarjajo, pogosto zavzeti drugačna stališča, kot bi jih brez tega pritiska.
Študija poudarja, da so se desni populisti v Švici, v Avstriji, na Nizozemskem, Danskem in na Finskem uveljavili že do te mere, da jih je nemogoče izriniti iz političnega spektra. V Avstriji je tako Heinz Christian Strache ob zadnjih volitvah z več kot 20 odstotki volilnih glasov svobodnjakom skoraj povrnil nekdanjo moč, ki so jo imeli še pod vodstvom Haiderja. Nizozemski Stranki svobode (PVV) pod vodstvom Geerta Wildersa je sicer na volitvah maja 2012 spodletelo, toda trenutno je najmočnejša politična sila v državi.
Dosedanji recepti spodleteli
Marine Le Pen, šefinja francoske Front National, je na predsedniških volitvah dosegla skoraj 18 odstotkov glasov in stranko nekaj tednov zatem po 20-letni odsotnosti znova pripeljala v parlament. Na Finskem je stranka Pravi Finci pod vodstvom Tima Soinija na parlamentarnih volitvah s svojo evroskeptično držo za štirikrat povečala število glasov s prejšnjih volitev in pristala na 20 odstotkih. Podobno je tudi v drugih evropskih državah. Stranke, ki so kritične do Evropske unije, pridobivajo moč na Danskem, Švedskem, Poljskem, na Slovaškem, v Italiji, Grčiji in v Veliki Britaniji.
Študija ugotavlja, da so dosedanji recepti, s katerimi so uveljavljene stranke skušale populiste zriniti na politično obrobje, neuspešni, zato priporoča nove. Kompleksne politične teme morajo uveljavljene stranke svojim volilcem razložiti verodostojno in razumljivo, prav tako prednosti evropske integracije za vsakega posameznika ter uspehe stabilizacije evra. Skrbi in strahove prebivalstva v zvezi z EU je treba jemati resno, a pojasniti, da populisti s praznimi parolami zanje nimajo prave rešitve.
