Medtem ko so Američani v Afganistanu neuspešno iskali Osamo bin Ladna, krivca za teroristične napade na ZDA 11. septembra 2001, so se oči administracije Georga W. Busha usmerile na Irak. Državo je v svojem mandatu napadel že George Bush starejši, a ni zrušil Sadamovega režima. Zračne operacije sta ZDA in Velika Britanija v Iraku izvajali sicer že od konca leta 1998, ko je bil predsednik Bill Clinton.

Globalna preventinva vojna proti terorizmu

Po 11. septembru so ZDA zavzele stališče globalne preventivne vojne proti terorizmu, kot naslednja tarča po Afganistanu pa je bil izbran prav Sadam Husein. Varnostni svet ZN je leta 2002 sprejel resolucijo 1441, ki je Irak pozvala k popolnemu sodelovanju z inšpektorji ZN, ki so želeli preveriti obtožbe o prisotnosti orožja za množično uničevanje. Preiskovalci niso našli sledov orožja, a hkrati niso mogli potrditi točnosti Iraškega poročanja o orožju, ki ga poseduje.

Nekateri ameriški uradniki so režim Sadama Huseina poleg tega obtoževali, da skriva in podpira Al Kaido. S podobnim argumentom so ZDA začele vojno v Afganistanu, a tokrat bistvene povezave ni bilo najti. Krožile so tudi obtožbe, da Irak finančno podpira družine palestinskih samomorilskih napadalcev, ZDA pa so obljubljale, da bodo v državo uvozile demokracijo in prekinile kršitve človekovih pravic.

Neuspeh v ZN in uspeh na bojišču

ZDA podpore za vojno ni uspela pridobiti. Nasprotovala sta ji tako varnostni svet ZN kot tudi ostale vodilne članice zavezništva Nato, z izjemo Velike Britanije. Kljub temu so ZDA 16. marca 2003 inšpektorje ZN pozvale naj se umaknejo iz Iraka, Sadamu Huseinu in sinovom pa so izrekli ultimat, naj zapustijo državo. Štiri dni kasneje, so koalicijske sile pod vodstvom ZDA brez vojne napovedi pričele z invazijo, ki se je uspešno zaključila do 30. aprila. V tem obdobju je umrlo malo več kot 9 tisoč iraških vojakov in okoli 7 tisoč civilistov, medtem ko so koalicijske enote zabeležile minimalne žrtve. Pri Američani je bilo 139 mrtvih, Britanci pa so se poslovili od 33 vojakov.

»Misija opravljena«

Predsednik ZDA George W. Bush je bil nad potekom invazije navdušen, javnost pa se je v času trajajočega bojevanja ves čas prepričevalo, da so Iračani koalicijske enote sprejeli kot osvoboditelje. Bush je na proslavo uspešne zrušitve režima Sadama Huseina 1. maja 2003 z vojaškim letalom pristal na ameriški letalonosilki USS Abraham Lincoln in pred televizijskimi kamerami z velikim napisom »Mission Accomplished« (misija opravljena) v ozadju svetu razglasil, da so se velike vojaške operacije v Iraku končale.

Govor je postal simbol nepremišljenosti operacije v Iraku, brez pravega načrta za državo po koncu invazije, ki se je spremenila v okupacijo, ki je uradno trajala do konca leta 2011, ko je ameriški obrambni minister Leon Panetta ob spuščanju ameriške zastave v Bagdadu razglasil konec vojne. Večina smrtnih žrtev vojne v Iraku, je bila zabeležena po Bushovem zmagoslavnem govoru, ko sta izbruhnili državljanska in uporniška vojna. Kljub umiku večine ameriških enot iz države, spopadi še vedno trajajo. V zadnjem tednu je v napadih umrlo 114 ljudi, samo danes pa najmanj 50. Večina ocen smrtnih žrtev med civilisti od začetka vojne se gibljejo od 100 do 170 tisoč, medtem ko preiskava Lancet poroča o kar 600 tisoč nasilnih smrtih samo v obdobju 2003 do 2006.