Pogajalci obeh domov ameriškega kongresa so le sklenili sporazum o vsebini zveznega proračuna za prihodnji dve leti. Sporazum pušča ob strani problem zmanjševanja ogromnega ameriškega dolga. Da bi dosegli sporazum, sta se strani izognili tudi vprašanju novega limita zadolževanja, ki poteče februarja prihodnje leto. Tisto, kar novi sporazum omogoča, je normalno delovanje ameriške administracije, konec proračunskih vojn in blokad financiranja zvezne uprave, ki so bile v preteklih letih sredstvo za doseganje političnih ciljev.
Iz povedanega bi lahko sklepali, da ponujeno premirje predstavlja taktični umik republikanske stranke, ki je po jesenski nasilni blokadi sredstev za delovanje zvezne administracije iz boja prišla s precej več praskami kot demokrati. Prve ocene dokumenta, o katerem naj bi do konca tega tedna glasovala tako spodnji kot zgornji dom kongresa, pa kažejo nekaj drugega.
Prvi dobitnik je Pentagon
Sporazum namreč sprošča sredstva, ki jih Pentagonu trga arbitrarno kleščenje proračuna v veljavi od leta 2011, ne podaljšuje pa zakonskega ukrepa, ki zagotavlja nadomestilo za delo za 1,3 milijona brezposelnih Američanov. Kot vemo, republikanci obrambna sredstva varujejo kot punčico svojega očesa, socialna politika pa je Maginotova linija demokratske stranke.
Paul Ryan, republikanec in vodja odbora za proračun predstavniškega doma, in Patty Murray, demokratka, vodja odbora za proračun v senatu, sta se skrivoma pogajala nekaj tednov. Ryan, skrajni konservativec, je pred tremi leti s predlogom za radikalno kleščenje zveznega proračuna vodil nalet republikanske stranke na »socialistično zapravljivo« vlado predsednika Baracka Obame. Ko se je Ryan lani v tekmi za Belo hišo pridružil Mittu Romneyju, pa so demokrati v njem prepoznali razumno osebnost. Toda odstavljen na stran je Ryan po porazu na predsedniških volitvah iskal nove politične priložnosti.
»Ta sporazum je odmik od občasnih paraliz delovanja, katerim je bila v preteklosti izpostavljena zvezna vlada. Gre za prvi korak v smeri obnovitve zaupanja, ki je potrebno za nadaljnje medstrankarsko sodelovanje,« je med razglasitvijo sporazuma dejala senatorka Murrayjeva. »Ponosen sem na ta dogovor. Gre za korak v pravo smer, zato prosim svoje kolege v predstavniškem domu, da ga podprejo,« je evforično dejal Ryan. »Sporazum ne vključuje vsega, kar bi jaz hotel. Vem, da republikanci čutijo enako. Toda to je v naravi kompromisov,« je z letala med vrnitvijo iz Johannesburga sporočil članom obeh domov predsednik Obama.
Iskanje plana B za nezaposlene
Vsi opazovalci se strinjajo, da je sporazum pomemben predvsem zato, ker ukinja arbitrarno kleščenje proračuna in tako vzpostavlja teren za medstrankarsko politično dogovarjanje. Gre za dialog, ki po dolgem času v ospredje postavlja interes države in odpravlja sredstva za medstrankarska izsiljevanja. Tovrstna normalizacija odnosov še najbolj ustreza predsedniku Obami, ki lahko svoj čas in energijo posveti drugim vprašanjem, medtem ko bosta Murrayjeva in Ryan nadaljevala pogajanja o nerešenih vprašanjih, ki so tokrat odstopila prostor premirju.
O sporazumu je včeraj začel razpravo predstavniški dom. Opazovalci napovedujejo nekaj ropotanja skrajnežev, ne pa blokade sporazuma. Če bo John Bohner, vodja predstavniškega doma in republikanec, imel ponovne težave s pridobivanjem soglasja republikanske večine, mu bodo na pomoč priskočili demokrati. Kaže, da bodo ti – čeprav ne zagotavlja podaljšanja finančnega nadomestila za brezposelne – množično podprli sporazum. Do 28. decembra, ko poteče rok za podaljšanje, se demokrati in predsednik nadejajo problem najbolj ogroženega dela družbe, brezposelnih, rešiti na drug, a za zdaj neznan način. Vsekakor takšen, ki republikancem ne bo znova dvignil pritiska.
