Boehner na obtožbe nemudoma ni odgovoril, vendar ni nobenega dvoma, da bo za zastoj v pogajanjih obtožil demokrate. 1. januarja potečejo davčne olajšave, sprejete v času predsednika Georgea Busha mlajšega in stopijo v veljavo avtomatični proračunski varčevalni ukrepi, o katerih sta se stranki dogovorili lani v času pogajanj o dvigu meje javnega dolga.
Ideološka razklanost Washingtona
Kongres in Bela hiša bi se lahko problemu višjih davkov in nižje porabe, kar grozi z novo recesijo, elegantno izognila z začasnim podaljšanjem olajšav in ravni porabe. Vendar pa bi se potem čez nekaj mesecev soočili z istimi problemi in istimi prepiri. Ob sedanji ideološki razklanosti pa je Washington sposoben ukrepanja le, če mu je voda zalila grlo.
Zaradi tega prihaja do ironičnega položaja, ko obe stranki poudarjata nevarnost fiskalnega prepada, ki to ni, saj se do konca januarja ne bo zgodilo še nič hudega. Predsednik ZDA Barack Obama, ki se je danes vrnil s počitnic na Havajih, ne namerava odstopiti od zahteve, da bi morali bogati odslej plačati malce več davka, republikanci pa ne odstopajo od zahteve, da se to ne bi zgodilo.
Talec je srednji razred
Talec je v bistvu srednji razred, ki si bo višje davke težko privoščil. Za Obamo in demokrate je sedaj najbolje, da se ne zgodi nič, ker bodo davki avtomatično porasli za vse, januarja pa lahko predlagajo zakon, ki bo znižal davke za 98 odstotkov Američanov. Obama se zaveda, da boljše priložnosti za povišanje davkov bogatim ne bo imel in za razliko od lanskega leta jim ne namerava več začasno podaljšati olajšav. Javnost za zdaj večinsko podpira demokratski pristop.
Problem je tudi tehničen. Zakonski predlogi glede proračuna morajo po ustavi najprej nastati v predstavniškem domu. Ta je doslej že dvakrat potrdil predlog za podaljšanje davčnih olajšav za vse, vendar pa je senat z demokratsko večino oba predloga zavrnil. Senat je sicer pripravil predlog, da se davki povišajo le za dohodke nad 250.000 dolarjev na leto, vendar pa Boehner tega predloga noče dati na glasovanje.
Obtožil ga je diktatorstva
Reid je danes zaostril predstavo medsebojnih napadov, ki se bodo do konca leta še povečali. Boehnerja je obtožil, da se obnaša diktatorsko, ker ne dopusti glasovanja o senatnem predlogu, ki bi bil lahko potrjen s podporo demokratov in nekaj deset republikancev v predstavniškem domu. Reid je dejal, da Boehnerja bolj skrbi lasten položaj predsednika predstavniškega doma kot pa usoda davkoplačevalcev.
Za zdaj se sicer ne more zgoditi še nič, saj je v Washingtonu le Obama in senat, predstavniški dom pa je na počitnicah in lahko pride nazaj le po Boehnerjevem ukazu. Senat bo medtem opravil delo pri zakonodaji o pomoči žrtvam orkana Sandy in podaljšal sporna prisluškovalna pooblastila organom pregona.
Če ne bo dogovora, pa bo januarja trpelo 2,1 milijona dolgoročno brezposelnih. Obama in demokrati želijo podaljšanje plačevanja okrog 1000 dolarjev podpore na mesec, republikancev pa to ne zanima. Konec meseca bodo ZDA spet dosegle dovoljeno mejo javnega dolga, vendar pa je finančni minister Timothy Geithner kongres že pomiril z napovedjo, da bodo mejo umetno premaknili za nekaj mesecev s "kreativnim" računovodstvom.
