V anketi so lastniki podjetji – večinoma v svojih srednjih letih – mladim iskalcem zaposlitve očitali pomanjkanje primernega odnosa in in volje za uspeh v službi. Nimajo močne delovne etike, so prepričani delodajalci. Niso motivirani in samoiniciativni. Na njih se je težko zanesti in ne gojijo občutka pripadnosti svojemu delodajalcu. Potrebujejo veliko pohvale in zahtevajo hitro napredovanje, so v anketi ocenili vprašani delodajalci.
Nedavno poročilo univerze Bentley je izpostavilo, da skoraj polovica kadrovnikov sveže diplomirance ocenjuje z nizkimi ocenami glede pripravljenosti na delo. Sedem od desetih jih je v vprašalniku izpostavilo, da mladi delavci podjetjem povzročajo težave. Raziskovalni center Pew Research Center pa je ugotovil, da več kot polovica vodij kolidžev za študente danes pravi, da so manj pripravljeni in manj študirajo kot njihovi kolegi pred desetimi leti.
Pritoževali so se že v antični Grčiji
Pritoževanje nad mladimi, ki vstopajo v čevlje odraslih, ni novost. Že v srednjem veku so se mojstri pogosto pritoževali nad svojimi vajenci. »Pritožbe lahko najdete celo v zapisih iz antične Grčije. In v Bibliji,« je pojasnil Pater Capelli, direktor centra za zaposlovanje na šoli Wharton. »To je način, na katerega starejši ljudje vidijo mlade.«
Profesor Capelli je za New York Times pojasnil, da se delovna etika mladih ni bistveno spremenila, odkar je generacija »baby boom« odrasla. »Nobenega dokaza ni, da so mlajše generacije drugačne,« je dejal. »So samo mlajše.«
Tudi delodajalci so bili nekoč mladi - in leni
42-letni Adam Tratt v svojem tehnološkem podjetju zaposluje kar nekaj dvajsetletnikov. S stališča dela je priznal, da so bili tudi on in njegovi prijatelji v mlajših letih videti brezupni. »Zelo jasno se spominjam, ko sem diplomiral s kolidža in so generacijo X označili za lenuhe,« je rekel. Tratt pripada generaciji, ki se je rodila v letih med 1965 in 1982. Šele danes so tisti, ki so v svojih štiridesetih, pridobili ugled kot zelo delavni in podjetni.
Cappelli je delodajalce pozval, naj se spomnijo, kako je bilo, ko so bili sami stari 22 let. »Tudi vi ste najbrž hoteli čim prej pobegniti iz pisarne. Zanimalo vas je vse, kar se je dogajalo zunaj. Doživljali ste izbruhe energije in navdušenja nad kakšnimi zadevami, a vse skupaj je bilo bolj kratkega veka,« jih je opomnil.
Na prvo mesto postavljajo sebe
Novodobna generacija naj bi bila po mnenju tajnika Roberta Boggsa na kolidžu Corinthian v Južni Kaliforniji usmerjena vase. »Cenijo zabavo in svoje zasebno življenje. Morda zato, ker so odrasli v času večopravilnosti. Od rojstva so uporabljali mobilne telefone, tablice in računalnike, zato je od njih nemogoče pričakovati, da bi eno stvar delali dalj časa in se ob tem ne dolgočasili,« je pojasnil Boggs.
Thomas Gallagher je v svoji trgovini s športno opremo v Wilmingtonu zaposlil kar nekaj mladih športnikov. Najbolj se boji njihove nevztrajnosti, je pojasnil za New York Times. »Bojim se, da če bom nekomu dal nalogo, ki bo zahtevala veliko časa in rezultati ne bodo vidni zelo hitro, da mi bo kmalu poslal elektronsko sporočilo, v katerem mi bo pojasnil, da daje odpoved, ker tega enostavno ne zmore.«
Morda pa bi se morali spremeniti delodajalci
Nekateri menijo, da naj bi bila mlada generacija takšna, ker se skozi šolo prebijajo s pomočjo goljufanja. Spet drugi krivijo vzgojo, saj naj bi današnje dvajsetletnike vzgajali v prepričanju, da v življenju lahko postanejo in počnejo, kar hočejo, ko tega ne dosežejo, pa nastopi frustracija in obup. Tretji sposobnost mladih, da počnejo več stvari hkrati, izkoriščajo v svojo prid. »Ne poznajo več meje med službo in prostim časom, zato na facebooku za podjetje delajo zvečer, v sobotah in nedeljah. Iz njih izvabimo neverjetno stopnjo produktivnosti,« je pojasnil John Scrofano, direktor na OneWed, spletnemu portalu za organizacijo porok.
