V Atenah je policija po skoraj 20-mesečni preiskavi, v kateri so preverili, za kaj je bil porabljen denar okoli 600 nevladnih organizacij, odkrila, da denar pogosto ni končal tam, kjer bi moral.
Večina nevladnih organizacij, pri katerih so odkrili nepravilnosti, je zbirala denar za pomoč Balkanu v letih od 2000 do 2008, piše britanski tednik The Economist. Gre za organizacije, ki so delovale pod okriljem razvojnega programa grške vlade Hellenic Aid, sredstva zanje pa je odobril tedanji minister za zunanje zadeve in poznejši predsednik vlade Georgios Papandreu. Namen razvojnega programa je bil okrepiti vezi z zahodnim Balkanom, tedaj še premožna Grčija pa je svojim trpečim sosedom ponudila okoli 600 milijonov evrov pomoči.
Nekaj manj kot 87 milijonov od te vsote so namenili nevladnim organizacijam, za dobro tretjino tega denarja, okoli 30 milijonov, pa še vedno ni pojasnjeno, kam je izginila, so ugotovili grški preiskovalci. Še posebno skrbno so vzeli pod drobnogled sklad, ki naj bi pomagal pri razminiranju vojnih območij v Bosni in Hercegovini, Libanonu in Iraku. International Mine Initiative (IMI) se je na svoji spletni strani hvalil, da je vodilna organizacija za razminiranje na mednarodnem področju, toda preiskovalcem ni znal pojasniti, koliko njegovih programov, ki jih je grško ministrstvo za zunanje zadeve podprlo z devetimi milijoni evrov, so v resnici izvedli.
Namesto odstranjevanja min podpora Karadžiću
Nekdanjega direktorja omenjenega sklada Kostasa Tzevelokosa, ki sedaj izdaja časopis Papandreujeve socialistične stranke Pasok, so pred tednom dni aretirali zaradi suma korupcije in poneverbe. Z ovadbami pa se utegnejo soočiti vsaj še trije diplomati, ki so bili povezani z razvojnim programom Hellenic Aid, med njimi tudi Alex Rondos, nekdanji glavni svetovalec za Balkan pri ministrskem predsedniku Panadreuju, ki sedaj dela za evropsko komisijo.
Nekaj denarja, ki je bil namenjen razminiranju, naj bi po mnenju varnostnih strokovnjakov v Atenah porabili za povsem nekaj povsem drugega kot odstranjevanje min. IMI sumijo, da je denarno podpiral Radovana Karadžića, nekdanjega vodjo bosanskih Srbov, ki mu trenutno sodijo na Mednarodnem sodišču za vojne zločine ne območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Dušana Tešića, nekdanjega člana ekipe, ki je varovala Karadžića, je namreč IMI najel kot izvajalca svojih programov v Bosni. Kmalu zatem je IMI zamenjal večetnično ekipo v Bosni, ki je bila zadolžena za izvajanje njegovih programov, in to nalogo zaupal srbskemu podjetju UNIPAK, ki je bilo povezano s tedanjim ministrom za notranje zadeve Republike srbske. Tzevelokos sicer pravi, da omenjenega Tešića pozna, zanika pa, da ga je zaposlil.
V mrežo korupcije med nevladnimi organizacijami pa se je kot žrtev ujel tudi posebni odposlanec kanclerke Merklove Hans Joachim Fuchtel, ki je gasilcem iz Soluna podaril štiri rabljena gasilska vozila. Organizacijo, ki je prejela darilo, sedaj zaradi številnih nepravilnosti in goljufije preiskuje policija.
