Moskva v Belorusijo poslala bojna letala

130.000 ukrajinskih vojakov proti 845. 000 ruskim

Ukrajinska redna vojska ima sicer 130.000 pripadnikov, od tega je približno polovica nabornikov. Ruska vojska medtem šteje 845.000 mož, piše AFP. Narodna garda naj bi medtem v prvi fazi štela kakih 20.000 mož. V pehoti ukrajinske vojske je trenutno vsega 6000 na boj pripravljenih pripadnikov, kar je v primerjavi z 200.000 ruskimi vojaki na vzhodni meji Ukrajine skorajda kot nič. Poleg tega so ukrajinski vojaki občutno slabše plačani od ruskih.

Kot je opozoril začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov, je za hudo podhranjenost ukrajinske vojske krivo slabo upravljanje v času odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča, tako da jo morajo sedaj v bistvu zgraditi iz nič.

Vojaki prisotni za primer odpora

Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva obsežne vaje tankovskih, artilerijskih in pehotnih enot potekajo v regijah Rostov, Belgorod in Kursk, ki vse mejijo na Ukrajino. »Glavni cilj vaj je v preverjanju izurjenosti in povezanosti enot po preizkusu bojnega usposabljanja na neznanem terenu in na še nepreizkušenih vojaških vadbiščih,« je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.

»Nekatere vojaške enote zasedajo položaje za primer odpora, oborožene agresije, oborožene ekspanzije s strani Kijeva,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v sredinem večernem pogovoru za radio Odmev Moskve dejal vodja odbora ruske dume za odnose z nekdanjimi sovjetskimi republikami Slutski.

Bojijo se vdora banditskih enot

»Ne gre za obsežno vojaško operacijo,« je nadalje pojasnil poslanec, ki pogosto govori v imenu ruskega parlamenta. »Če bi banditske enote - bog ne daj - vdrle na jugovzhod Ukrajine, še posebej na Krim, razumete, da bi se bilo temu težko nemudoma zoperstaviti. Nismo čarovniki,« je dodal.

Po besedah Slutskega bi lahko bile enote uporabljene, če bi nedeljski referendum o priključitvi Krima Rusiji sprožil oboroženo intervencijo s strani Kijeva, kar je po njegovem precej verjetno. »Zato v tem primeru, da, nekatere vojaške enote so tukaj nameščene, saj je tak vdor na žalost še posebej v dneh referenduma zelo verjeten,« je dejal.

Vojne ne bo v nobeni situaciji

Je pa poslanec zagotovil, da bodo ruske sile posredovale le v primeru oboroženega napada iz Kijeva. »Čete bodo šle v akcijo le, želim poudariti, če bi banditske enote prišle iz Kijeva na Krim prelivati kri. V nobenem drugem primeru,« je izpostavil in dodal, da »v nobeni situaciji ne bo vojne«.

Ruski predsednik Vladimir Putin je, tako kot lokalne krimske oblasti, doslej vztrajal, da so uniformirani oboroženci, ki patruljirajo na Krimu v polni vojaški opremi, pripadniki lokalnih samoobrambnih brigad. Namignil je celo, da so uniforme lahko kupili v trgovinah.

Merklova: Če Rusija ne spremeni odnosa do Ukrajine, bo čutila hude posledice

Nemška kanclerka Angela Merkel je v nagovoru parlamenta danes dejala, da Rusija tvega ogromno politično in gospodarsko škodo, če ne bo naredila nekaj sprememb v odnosu do Ukrajine, poroča Reuters. »To nikakor ne bo katastrofa zgolj za Ukrajino,« je bila ostra. »Posledice ne bi vodile le do drugačnega odnosa Evropske unije do Rusije, ampak bi politične in gospodarske posledice čutila tudi Rusija,« je opozorila.

Odločno je zavrnila vojaško posredovanje glede konflikta na ukrajinskem polotoku Krim. »Vojaško posredovanje za nas ni opcija,« je še dejala. Opozorila je tudi, da EU stavi na pogovore, a ozemeljska celovitost Ukrajine ne more biti stvar pogajanj. Ob tem je še dejala, da tudi Moldavija in Gruzija uživata solidarnost EU.

Jacenjuk: Nikoli se ne bomo predali

Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je medtem na obisku v ZDA. Po srečanju s predsednikom Barackom Obamo je v Washingtonu ponovil, da se Ukrajina polotoku Krim ne bo odpovedala. »Nikoli se ne bomo predali. Naredili bomo vse, da rešimo mojo državo in da s tem rešimo moj narod,« je dejal.

Kot je posvaril, nismo priča le krizi med Ukrajino in Rusijo, ampak gre za globalno krizo, saj bi lahko ravnanje Rusije »spodkopalo globalno varnost«. Referendum je zavrnil kot nelegitimen, a obenem izrazil prepričanje, da bi Rusija v prihodnosti lahko bila partner in da je sedanje težave mogoče rešiti z diplomatskimi orodji, a da se morajo ruski vojaki najprej umakniti nazaj v kasarne.

IMF na pomoč Ukrajini

Jacenjuk se je v sredo v Washingtonu sestal tudi z vodjo Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde, ki mu je zatrdila, da neodvisen pregled gospodarske situacije v Ukrajini, ki ga trenutno izvaja IMF in po katerem bo pripravil svoje predloge o pomoči državi, dobro napreduje. Kot je poudarila, so odločeni Ukrajini »pomagati na pot v gospodarsko stabilnost in blaginjo«.

Jacenjuk bo danes nagovoril še Varnostni svet ZN. Zahodne članice VS ZN naj bi razmišljale, da predlagajo resolucijo o nedeljskem referendumu na Krimu, čeprav bo Rusija zagotovo vložila veto nanjo.

Moskva v Belorusijo poslala bojna letala

Rusija je danes v Belorusijo poslala bojna letala, je razkrilo rusko obrambno ministrstvo. Rusija je s tem ugodila prošnji beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka in se odzvala na odločitev zveze Nato, da okrepi svojo vojaško prisotnost v regiji zaradi krize v Ukrajini.

Šest bojnih letal tipa SU-27 in tri transportna letala so prispela na letališče v mesto Babrujsk na vzhodu Belorusije.

"Posadke ruskih letal bodo z beloruskimi kolegi začele opravljati skupne vojaške naloge, da bi skupaj zagotovili zaščito ruskega in beloruskega zračnega prostora," so sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva.

Prihod ruskih letal je na svoji spletni strani potrdilo tudi belorusko obrambno ministrstvo, ki je dodalo, da bodo letala sodelovala v skupnih vajah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.