Kamorkoli seže oko, povsod so cerkve, majhne, velike, srednjeveške, popolnoma nove, lesene, in betonske, vsaka pa popolnoma drugačna od njene sosede. Vse od revolucije leta 1989 in v luči konca Ceausescuove diktature, se je cerkev zavihtela na vodilni položaj v državi in zato vsake tri dni zaključijo dela na novi cerkvi, vključno z grajenjem ogromne katedrale v središču Bukarešte, ki naj bi bila najvišji verski objekt v jugovzhodni Evropi, in metala senco na sosednjo palačo nekdanjega diktatorja Ceausescua.
Iz državnega proračuna cerkev v Romuniji vsako leto prejme več kot 100 milijonov evrov
Romunija je nedvomno izjemno religiozna država (skoraj 90 odstotkov Romunov je pravoslavcev). Vseeno se zastavlja vprašanje financiranja nove katedrale in pravoslavnih cerkva na splošno. Večina teh projektov se financirajo iz že tako obubožane državne blagajne. Najbolj glasen kritik sistema je član romunskega parlamenta in vodja stranke Zelenih Remus Cernea: »V Romuniji imamo veliko težavo med državo in cerkvijo. Moje mnenje je, če cerkev že namerava kaj graditi, me to ne moti, dokler to počne iz cerkvenega denarja, ne denarja ljudi, države, državnega proračuna.« Romunija, ki je sicer leta 2009 dobila finančno injekcijo Mednarodnega denarnega sklada in je ena najbolj revnih držav v EU, vsako leto pravoslavni cerkvi nameni milijone evrov. Iz državnega proračuna cerkev tako prejme več kot 100 milijonov evrov za plače duhovnikov in še več milijonov za grajenje in obnovo cerkvenih stavb.
Duhovniki v zameno za finančna sredstva podpirajo politične kampanje
Remus, ki predlaga zakon, ki bi spremenil način financiranja cerkve, je prepričan, da je tesen finančni odnos med cerkvijo in državo del večjega problema. »V številnih primerih politiki namenijo del financ cerkvi, ta pa v zameno spodbuja duhovnike, da jih podprejo v volilnih kampanjah. Pogosto je tudi možno zaslediti, da so gradbena podjetja, ki gradijo cerkve, v lasti ljudi, ki so tesno povezani s politiki. Torej gre za nekakšen sklenjen denarni krog,« pojasnjuje za BBC. Rast cerkve v Romuniji in tesen odnos ortodoksne hierarhije s politiko je deloma posledica Ceausescujevega ekstremnega režima, ko so uničili več ducatov zgodovinskih cerkva in so številni voditelji pravoslavne cerkve sodelovali s komunisti, saj so le tako lahko preživeli. »V komunističnih časih so bili številni prisiljeni izstopiti iz cerkve, zato je nekako naravno, da so se sedaj v cerkev vrnili. Sodelovanje med cerkvenimi voditelji in komunisti pa je pomagalo ohraniti tesno sodelovanje med cerkvijo in državo, kakršnemu smo priča danes, in čigar rezultat je, da številne verske stvari financira država,« še pojasni.
Romunski minister za verske zadeve Victor Opaschi se strinja, da tesen odnos med državo in cerkvijo ni nekaj dobrega, vendar po njegovem mnenju za tem stojijo zgodovinski razlogi: »Komunisti so cerkvi skoraj vse pobrali, sedaj pa se država skuša za to odkupiti in povrniti vsaj del tega.«
