Jean Claude Juncker je zavrnil zahteve britanskega premierja Davida Camerona. Ta si je v bodoči evropski komisiji za britanskega predstavnika zaželel skupek resorjev, ki naj bi jih strnili pod enega samega komisarja.
Če bi šlo po željah Camerona, bi britanski komisar upravljal skupni trg, konkurenco, trgovino in energijo. Hkrati bi bil tudi podpredsednik evropske komisije, Britanci pa bi radi zasedli še vplivno mesto generalnega tajnika komisije. Predlog naj bi Britanci predstavili v okviru »trgovine« za to, da bi Juncker vendarle lahko postal predsednik evropske komisije. Cameron je doslej veljal za ostrega nasprotnika Junckerja, britanski premier ima na svoji strani tudi švedskega in nizozemskega predsednika vlade, v zadnjih dneh se mu je priključil tudi madžarski premier Viktor Orban.
Spletna stran Euractiv sklicujoč se na vire v Bruslju poroča, da je Juncker za Cameronove predloge pokazal kaj malo navdušenja, saj bi reforma evropske komisije pomenila, da bi se resorji upravljanja strnili v le nekaj superkomisariatov, ki bi jim bili podrejeni štirje ali pet »junior« komisarjev, ti pa bi bili odgovorni tako predsedniku komisije kot superkomisarju.
Parlament meri moči s šefi držav
Medtem ko bi bile majhne države še nekako pripravljene sprejeti takšno porazdelitev moči v komisiji, pa se Juncker zaveda, kaj bi denimo pomenilo, da bi bil francoskemu komisarju nadrejen britanski superkomisar. Večina evropskih držav bi takšno reformo razumela kot žalitev.
Za konec meseca je sklican redni vrh predsednikov vlad in držav članic Unije, na katerem se bodo morali odločiti o tem, koga bodo evropskemu parlamentu predlagali za predsednika komisije. Angela Merkel, ki se je sprva le težko ogrela za Junckerja, je sedaj odločna, da svoje kolege prepriča o njegovem imenovanju.
V takšno ravnanje jo sili tudi nemška javnost, saj so bile v Nemčiji tokratne evropske volitve prvič predstavljene kot merjenje dveh kandidatov za predsednika evropske komisije. V tem je tudi temeljna razlika med Merklovo in nasprotniki Junckerja, ki še vedno zastopajo stališče, da se bodo o bodočem predsedniku evropske komisije in o drugih najvišjih javnih funkcijah v Bruslju dogovorili med seboj in bo parlament njihovo odločitev zatem že nekako potrdil.
Toda tudi parlament sedanje motoviljenje okoli predsednika komisije razume kot merjenje moči in ne bo pristal na kandidata, ki bi mu ga evropski svet vsilil. Vodja poslanske skupine evropskih socialdemokratov Hannes Swoboda poudarja, da je Juncker trenutno edini kandidat, ki bi v parlamentu lahko prejel večino glasov.
