V Ukrajini je včeraj vladalo napeto stanje v pričakovanju mogočega vojaško-policijskega posredovanja proti oboroženim proruskim demonstrantom oziroma aktivistom, ki so v več mestih zavzeli javna poslopja in zahtevali združitev z Rusijo.
Rok, do katerega bi se morali aktivisti iz poslopij umakniti, se je iztekel zjutraj, umaknili se niso, posredovanja pa ni bilo. Po nekaterih poročilih je začasni predsednika Oleksandr Turčinov sicer že podpisal ukaz o začetku operacije, obenem pa je ubral tudi spravljive tone. Prvič je napovedal mogoč referendum o prihodnji ureditvi Ukrajine, ki bi potekal hkrati s predčasnimi predsedniškimi volitvami 25. maja in bi regijam lahko dal več avtonomije. Vendar bi referendum potekal hkrati po vsej državi, kar pomeni, da bi bil precej bolj negotov oziroma da vzhodne regije ne bi imele neke vrste samoodločbe o svojem bodočem statusu. Obenem je Turčinov pozval k napotitvi mirovnih sil Organizacije združenih narodov v Ukrajino, kar pa ni mogoče brez soglasja Moskve, ki ima v varnostnem svetu pravico veta.
V Kijevu je očitno prišlo tudi do napetosti znotraj oblasti, saj je Turčinov odstavil Vitalija Cjanika, poveljnika operacij, ker je kritiziral ravnanje oblasti ob krizi na vzhodu države. V morebitnih operacijah naj bi sodelovala tudi vojska, ki se je v mesecih napetosti, ki pretresajo Ukrajino, držala ob strani.
Enak scenarij v najmanj desetih mestih
Ne le da se protestniki oziroma aktivisti niso umaknili iz zasedenih poslopij, ampak so jih zasedli še v novih mestih. V Horlivki blizu Donecka so zasedli policijsko postajo, na televizijskih posnetkih je bilo videti reševalce, ki so pomagali ranjenim. V Slavjansku so zavzeli manjše vojaško letališče. O podobnih dogodkih poročajo že iz najmanj desetih mest in krajev na proruskem vzhodu države. Oboroženi protestniki oziroma aktivisti zahtevajo priključitev Rusiji in pozivajo ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj jim priskoči na pomoč, kar v Moskvi tudi posebej poudarjajo.
Položaj lahko eksplodira v vsakem trenutku z nepredvidljivimi posledicami. Rusija opozarja oblasti v Kijevu, naj ne posredujejo, in jih obtožuje, da imajo v svojih vrstah »antisemite, nacionalistične prenapeteže in neonaciste«. Turčinov je včeraj na drugi strani vztrajal, da bodo izpeljali »protiteroristične operacije« in ne bodo dovolili ponovitve scenarija iz Krima, ki se je odcepil in priključil Rusiji. V Kijevu in na zahodu trdijo, da za aktivisti stoji Rusija in da so nekateri tudi prišli iz tujine ter da nosijo uniforme brez oznak, podobno kot se je dogajalo na Krimu. Rusija to zanika in pravi, da se ne vmešava v notranje zadeve Ukrajine. Pridružuje pa si pravico do zaščite ruskih prebivalcev Ukrajine. Po trditvah Nata ima ob meji nakopičenih skoraj 40.000 vojakov, še 25.000 pa jih je na Krimu.
Varnostni svet že desetkrat o Ukrajini
Varnostni svet se je že desetkrat sestal na temo Ukrajine, a bolj ali manj gre za prerekanje, saj ni enotnosti, Rusija pa ima pravico veta. Zunanji ministri članic Evropske unije pa so včeraj v Luksemburgu začasno odpravili carine na uvoz iz Ukrajine, ji sprostili za dobro milijardo evrov pomoči in na črni seznam dodali še štiri osebe iz Ukrajine. EU je zagrozila z okrepitvijo sankcij proti Rusiji, a ni enotnosti. Zanje se najbolj zavzemajo vzhodne članice in Velika Britanija, podpirajo jih ZDA. Sicer je za četrtek v Ženevi napovedan sestanek zunanjih ministrov Ukrajine, Rusije, ZDA in EU, ki pa glede na razvoj dogodkov lahko tudi pade v vodo.