»Zelo, zelo mi je žal in opravičujem se sirskemu ljudstvu. Zelo, zelo smo upali, da se bo tukaj nekaj premaknilo,« je mednarodni posrednik Brahimi zaupal novinarjem, potem pa dejal, da je hitri dogovor o evakuaciji civilistov iz obleganega Homsa vzbudil lažna pričakovanja, da bodo v skoraj tri leta trajajočo državljansko vojno vpletene strani dosegle še kakšen napredek. Vse se je dokončno izjalovilo na sobotnem, le 27 minut trajajočem jutranjem srečanju, s katerega je prišel sicer vselej potrpežljivi in pragmatični Brahimi vidno poklapan in utrujen.
Povod je bila absolutna nepripravljenost sirske vladne strani, da se začnejo pogovori o tranzicijski vladi ter s tem o nacionalnih inštitucijah in spravi. Po humanitarnih vprašanjih v zadnjem tednu januarja so bili poleg zajezitve terorizma ti pogovori osrednja tema februarskega dela drugih ženevskih pogajanj in očitno prevelik zalogaj. Sirska vladna stran namreč ni hotela načeti nobenega pogovora o tranzicijski vladi in je vztrajala pri boju proti terorizmu, kamor prišteva upornike, za opozicijo pa je brezpredmetno vsako nadaljevanje pogajanj, dokler ni sprejet dogovor o prehodni vladavini, pri čemer tokrat neposredno niso omenjali Asadovega slovesa.
Obama obljublja pritisk na Asada
Prav predsednik Bašar Al Asad bo po propadlih pogovorih tarča povečanega pritiska ZDA in drugih zahodnih držav. Velika Britanija in Francija sta vso krivdo pripisali sirskemu režimu, Barack Obama, ki se mudi na oddihu v Kaliforniji, pa je po partiji golfa v neformalnem pogovoru z jordanskim kraljem Abdulahom II. dejal, da sta se strinjala, da ne gre zgolj reševati simptomov sirske krize, ampak se je treba lotiti temeljnega problema, to je Asadovega režima, ki zanemarja dobrobit lastnega ljudstva.
»Obstajajo vmesni koraki, ki jih lahko naredimo, da povečamo pritisk na Asadov režim. Še naprej pa bomo sodelovali z vsemi stranmi, da dosežemo napredek pri diplomatski rešitvi,« je bil precej nejasen o prihodnjih korakih Washingtona Obama, medtem ko se Rusija, kot še ena pobudnic ženevskih pogajanj, o njihovem nenadejanem koncu še ni opredelila.
Čeprav o novem srečanju sprtih sirskih strani ni nobenega dogovora, Brahimi upa, da bo do njega prišlo, zavedajoč se, da bo ob istih temah nujno prej razrešiti vprašanje njihovega vrstnega reda. Bašar Al Džafari, glavni pogajalec sirskega režima, je namreč trdovratno vztrajal pri celoviti razrešitvi vprašanja ustavitve nasilja in terorizma, preden bi se pogovarjali o kateri koli drugi stvari. »Kdor koli zavrača boj proti terorizmu, je njegov del,« je Džafari podkrepil že stare obtožbe Damaska na račun opozicije, s katero ni pogajanj, dokler ne položi orožja. Za upornike pogajanja pod takšnim pogojem dejansko nimajo nobenega smisla, kar je dal jasno vedeti tudi njihov tiskovni predstavnik Luaj Safi, ko je dejal, da bi bilo tretje neposredno srečanje brez pogovorov o tranzicijski vladi izguba časa. Še posebej zato, ker naj, kot se je zvedelo v Ženevi, večine članov opozicijske pogajalske skupine ne bi bilo na seznamu teroristov, ki ga je sestavil Asadov režim.
Ob pogajanjih največ mrtvih
Mesec mirovnih pogajanj v Ženevi ni ustavil nasilja v Siriji, ampak se je to še stopnjevalo. Po navedbah sirske organizacije za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji je bil januar najbolj smrtonosni mesec od izbruha krize z več kot 6000 mrtvimi. Prvi mož mednarodnega odbora Rdečega križa Peter Maurer pa je konec tedna opozoril na zmedo, ki v Ženevi dogovorjeno spremlja umik civilistov iz Homsa. V svojem sporočilu navaja, da nobena od sprtih strani ne spoštuje osnovnih načel humanitarnega prava in da človekoljubni delavci delajo v varnostno izjemno zahtevnem okolju. Akcijo reševanja civilistov vodi sirski Rdeči polmesec, za zdaj pa imajo polovičen uspeh. Kljub temu sta evakuacija za zdaj okoli 1600 nesrečnikov, ujetih v spopade v obkoljenem mestu, ter dostava dela pomoči preostalim civilistom ocenjeni kot velik uspeh ženevskega srečanja, ki pa razen delnega humanitarnega cilja ni prinesel nobene oprijemljive bilke za rešitev krize.
Neodgovorjeno vprašanje ostaja, v kolikšni meri je propad pogovorov pogojevalo tudi trdno stališče Zahoda (in sirske opozicije), da k pogajalski mizi ne spustijo Irana, ki ga je že povabil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Regijski podporni steber Asadovega režima morda ni brez vpliva na sirskega samodržca, z novim, zmernejšim vodstvom pa je zainteresiran za umiritev konflikta v najbližji soseščini.