Hatib je konec januarja dejal, da je pripravljen na neposredne pogovore s tistimi predstavniki sirskega režima, "ki nimajo krvavih rok", če bodo to pogovori o tem, kdo bo nasledil sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Zahteval je še, da sirske oblasti izpustijo okoli 160.000 zapornikov ter podaljšajo veljavnost potnih listov Sircev, ki so v tujini.
Sirski režim pa je v petek zvečer sporočil, da so pripravljeni na pogovore, a brez predpogojev.
Brahimi se je sestal tudi z vodjo Arabske lige Nabilom al Arabijem. Dogovorila sta se, da bo Arabska liga organizirala srečanje sirskega podpredsednika Faruka al Šare in opozicije, poročajo arabski mediji, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Al Šara, ki se od začetka upora proti sirskemu režimi marca 2011 ne pojavlja v javnosti, naj bi nasprotoval uporabi sile proti nasprotnikom režima, zato del opozicije v njem vidi možnega partnerja za pogajanja.
Sirski uporniki naj bi zavzeli največji jez v državi
Sirski uporniki so po lastnih navedbah prevzeli nadzor nad največjim jezom v državi. Če so njihove navedbe resnične, je to za režim predsednika Bašarja al Asada huda strateška in največja gospodarska izguba doslej, piše francoska tiskovna agencija AFP. Medtem odmeva tudi napad na meji med Sirijo in Turčijo, ki je terjal najmanj deset življenj.
Sirski aktivisti trdijo, da so uporniški borci zavzeli vse vhode in izhode na jezu Tabka pri hidroelektrarni na reki Evfrat v severni provinci Raka. Gre za hidroelektrarno s kapaciteto 880 megavatov elektrike, ki dobavlja velik del elektrike za mesto Alep na severu Sirije.
Jez je bil zgrajen leta 1973, njegova gradnja je trajala pet let. Dolg je 4,5 kilometra, visok 60 metrov in v širino meri 512 metrov. Ko je bil zgrajen, se ga je prijel vzdevek "jez revolucije" - ironično po vojaškem udaru leta 1966, ki je prinesel na oblast Hafeza al Asada, očeta sedanjega predsednika.
Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu omenjeni jez sicer še naprej deluje. Uporniki naj bi prevzeli nadzor nad njim, a v samem objektu niso, saj naj bi se bali morebitnega bombnega napada režimskih sil.
Uporniki naj bi sicer tudi prevzeli nadzor nad krajem Tabka v bližini jeza, kjer živijo uslužbenci hidroelektrarne in njihove družine.
Ofenzivo na Alep sprožili lansko poletje
Sirski uporniki so ofenzivo na Alep sprožili julija lani, od takrat pa to mesto ostaja razdeljeno med upornike in vladne sile. Nobena stran očitno ni sposobna nasprotnikov dokončno pregnati iz mesta.
Medtem je bilo danes v napadu na mejnem prehodu na meji med Sirijo in Turčijo ubitih najmanj deset ljudi, več deset ljudi je ranjenih, so sporočile turške oblasti. Poškodovanih je bilo tudi kakih 15 humanitarnih vozil, ki so stala v bližini.
Na turški strani mejnega prehoda je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa eksplodiral avtomobil bomba s sirsko registracijo. Verjetno je šlo za teroristično dejanje. To je najhujši napad na tem območju, odkar je v Siriji pred skoraj dvema letoma izbruhnil krvavi konflikt, piše dpa.
Kot dodaja, je do napada prišlo dober teden po samomorilskem napadu na ameriško veleposlaništvo v Ankari ter nedolgo po tem, ko je v Turčiji začel delovati sistem protiraketne obrambe patriot, namenjen obrambi pred izstrelki iz Sirije. napad na veleposlaništvo naj bi bilo sicer delo skrajne turške levičarske skupine.
V severovzhodni sirski provinci Hasakeh pa je bilo danes v dvojnem samomorilskem napadu ubitih 14 pripadnikov sirskih varnostnih sil. Uporniki so detonirali dva avtomobila bombi, enega pred sedežem državne varnostne službe in drugega pred vojaških poslopjem v mestu Šadada. Po navedbah observatorija bo število mrtvih verjetno še naraslo, saj je veliko ranjenih.
