V mesto Nueva Italia je v nedeljo pripeljalo več kot sto vozil, polnih oboroženih mož. To niso bili ne pripadniki državnih varnostnih organov ne člani zloglasnih narkokartelov, ki ustrahujejo številna mehiška mesta. To so bili člani samoustanovljene skupine občanov, ki jim je prekipelo, da jih oboroženi pripadniki kartelov, ki služijo s trgovino z mamili, ustrahujejo, ubijajo, posiljujejo ženske, policija in vojska pa jim ne stopita na prste.
Najprej je v mestu prišlo do streljanja med kriminalci in omenjeno skupino. »Na nas so streljali z dveh krajev, spopad pa je trajal okoli poldrugo uro,« je povedal vodja skupine Jaime Ortiz, 47-letni kmet, ki je stopil na čelo tistih, ki so se odločili zakon vzeti v svoje roke. V mestu naj bi bili tudi zvezna policija in vojska, ki pa nista ukrepali. Zato so oboroženi občani po vstopu v mesto razorožili še lokalno policijo, ki ji očitajo ne le pasivnost, ampak včasih tudi sodelovanje s pripadniki kartelov.
O podobnih dogodkih v zadnjih dneh poročajo iz več mehiških mest, predvsem iz zvezne države Michoacan na jugozahodu države, ki leži nekoliko zahodno od prestolnice Ciudad de Mexico. Cilj teh skupin naj bi bilo mesto Apatzingan, domnevni sedež močnega kartela z imenom Vitezi templjarji, ki je nastal leta 2011 po razpadu zloglasnega kartela La Familia.
Najmanj 60.000 žrtev narkovojne
Mehika ima velike težave z narkokarteli, ki se vlečejo dve desetletji. Karteli so se posebno razrasli po zatonu kolumbijskih kartelov v 90. letih po operacijah kolumbijskih oblasti v sodelovanju z ameriškimi službami. Po ocenah imajo v rokah devetdeset odstotkov trgovine z mamili z Združenimi državami in so si pridobili velik vpliv tudi s tem, da so prodrli v vrste mehiške policije, vojske in politike. Leta 2000 je predsednik Vincente Fox v boj proti njim na ameriško-mehiški meji poslal vojsko, zaradi česar se je nasilje stopnjevalo, podobno politiko je nadaljeval njegov naslednik Felipe Calderon. Ta je v omenjeno državo Michoacan poslal 6500 vojakov, kar je po trditvah kritikov še poslabšalo razmere, posredovanje pa je bilo neučinkovito, saj se je močno povečalo število umorov. Calderon je poslal pet tisoč vojakov tudi v zloglasno mesto Juarez ob meji z ZDA, od koder so prihajala poročila o nasilju, o obglavljenih šefih policije, ki so skušali stvari premakniti na bolje, in številnih žrtvah med civilisti. Ko je Calderon leta 2012 končal svoj mandat, so ocene oblasti govorile o najmanj 60.000 žrtvah, nekateri pa so upoštevaje še izginule govorili tudi o številu 100.000. Ni bilo malo analitikov, ki so ocenjevali, da Mehiki grozi, da postane propadla država.
Leta 2009 je latinskoameriška komisija za demokracijo in boj proti drogam, ki jo je vodil nekdanji brazilski predsednik Fernando Henrique Cardoso, v njej pa sta bila še bivša predsednika Mehike in Kolumbije Ernesto Zedillo in Cesar Gaviria, ocenila, da vojna proti drogam v Južni Ameriki, ki poteka pod taktirko Združenih držav, ne deluje. Slednjim so predlagali, naj razmislijo o dekriminalizaciji marihuane, kar bi bilo v nasprotju z interesi kartelov, in naj na boj proti drogam gledajo kot na družbeno in zdravstveno, ne varnostno vprašanje. Nekatere ameriške zvezne države stopajo po poti takšne dekriminalizacije marihuane, ni pa to državna politika, saj je vprašanje politično zelo občutljivo.
»Prestopite na stran policije«
Položaj v Mehiki se ni bistveno spremenil, kar je nekatere očitno spodbudilo k ukrepanju na lastno pest. Samoustanovljene skupine se pojavljajo tudi v zveznih državah Oaxaca in Guerrero. Nekateri viri sicer trdijo, da stvari niso tako idealistične, kot se morda zdijo na prvi pogled. Kritiki jim namreč očitajo, da so v resnici podaljšana roka drugega kartela z imenom Nova generacija in da v njegovem imenu bijejo bitko proti konkurenčnemu kartelu Vitezov templjarjev. Samoustanovljene skupine občanov te očitke odločno zanikajo.
Notranje ministrstvo pa je zdaj sporočilo, da bodo zvezne varnostne sile ukrepale proti tem skupinam, če ne odložijo orožja. »Bodite prepričani, da bomo končali nasilje v Michoacanu,« je dejal notranji minister Ochorio Chong, ki je oborožene skupine občanov v isti sapi pozval, naj se v boju proti narkokartelom pridružijo policiji. Nekateri voditelji skupin so zaradi slabih izkušenj z zveznimi varnostnimi silami poziv že zavrnili.
