Obama je kritiziral mednarodno skupnost, ki se po eni strani pritožuje, da se Američani preveč vpletajo v svetovne probleme, obenem pa jih kritizirajo, da ne storijo dovolj. V zbadljivki za ruskega kolega Vladimirja Putina, ki je Američane svaril pred tem, da se imajo za »izjemne«, je Obama ponovil, da so ZDA »izjemne«.

Obama je posvaril, da ima zmeden odnos sveta do ameriškega posredovanja slab vpliv na odnos Američanov do ameriške vloge v svetu. Zagotovil je, da ZDA v Siriji nimajo nobenih posebnih interesov. Ti so enaki za celotno severno Afriko in Bližnji vzhod.

To so mir, stabilnost in blaginja držav v regiji. ZDA bodo, čeprav zmanjšujejo odvisnost od nafte iz regije, še naprej skrbele za nemoten pretok energetskih virov in branile svoje zaveznike. Za omenjene interese bodo pripravljene tudi uporabiti silo. Prav grožnja z uporabo sile je po Obamovih besedah prispevala k temu, da je nastala možnost uničenja kemičnega orožja v Siriji.

Obama: Asad pač ne bo mogel ostati na položaju

Varnostni svet ZN je pozval k hitremu sprejemu resolucije za dokončanje procesa uničenja tega orožja in poudaril, da morajo biti posledice, če dogovor ne bo uresničen. Rusom in Irancem, ki so največji zavezniki režima Bašarja al Asada, pa je sporočil, da Asad, ki je s kemičnim orožjem pobijal lastne državljane, na koncu mirovnega procesa pač ne bo mogel ostati na položaju.

Obama je prisotne pozval, naj pomagajo sirskemu prebivalstvu, in dodal, da so ZDA za humanitarno pomoč namenile že milijardo dolarjev, naznanil pa je še dodatnih 339 milijonov. Bela hiša je sporočila, da s tem denarjem preživljajo 4,2 milijona ljudi v Siriji in dva milijona beguncev v sosednjih državah.

Splošna razprava poteka v novi, čeprav začasni dvorani, dokler ne bo končana obnova stare dvorane v palači narodov. Simbolizem novosti, ki morda napoveduje boljše čase, je dopolnil iranski predsednik Hasan Rohani, ki za razliko od svojega predhodnika Mahmuda Ahmadinedžada ni demonstrativno odkorakal iz dvorane, ampak je Obamov govor poslušal do konca.

Treba je rešiti vprašanje iranskega jedrskega programa

Obama je priznal, da normalizacija odnosov z Iranom ne bo enostavna in kratka, vendar pa ima možnost za uspeh, če se reši vprašanje iranskega jedrskega programa. Iranu je priznal pravico do miroljubne uporabe jedrske energije in poudaril, da ZDA ne iščejo "zamenjave režima". Zavzema se za mirno rešitev, vendar pa je dodal, da ZDA ne bodo dovolile Irana z jedrskim orožjem.

Zaradi tega je naročil državnemu sekretarju Johnu Kerryju, da se skupaj s petimi predstavniki svetovnih sil na temo jedrskega vprašanja sreča z iranskim kolegom Mohamedom Džavadom Zarifom. O morebitnem srečanju z Rohanijem ni govoril, vendar pa ameriški mediji še vedno ugibajo, da bo do tega zgodovinskega dogodka morda le prišlo še danes, preden se Obama zvečer vrne v Washington.

Obama pa se bo srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Vprašanju miru med Palestinci in Izraelom je namenil precejšen del svojega govora in izrazil razumevanje za cinizem Palestincev, ko ga je Abas opazoval s prav takšnim izrazom na obrazu. Obama je poudaril, da je nastopil čas za rešitev spora in rešitev v obliki dveh držav. Izraelce je pozval, naj sprejmejo palestinsko državnost, Palestince in arabske države pa k miru in varnosti za Izrael.

Govoril več kot 40 minut

Ameriški predsednik je svojih 15 predvidenih minut krepko raztegnil na več kot 40 minut, vendar zehanja kot pred leti, ko je pokojni libijski diktator Moamar Gadafi govoril uro in pol, ni bilo.

Pred njim je kot prva govornica po generalnem sekretarju ZN in predsedniku Generalne skupščine nastopila brazilska predsednica Dilma Rousseff. Med drugim je ošvrknila ZDA zaradi vohunjenja. Rohani bo imel govor popoldne po newyorškem času in zanimivo bo opazovati, ali ga bo v znamenje iskanja medsebojnega spoštovanja poslušal tudi Obama.

Ban: Zbrali smo se, da svet popeljemo naprej, ne pa ohranimo status quo

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je na današnji otvoritvi splošne razprave 68. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku pozval svetovne voditelje, naj poslušajo klic zgodovine in odgovorijo na pravične zahteve ljudi, sicer bodo ustanove, ki so bile zgrajene za neko drugo obdobje, dogodki prehiteli.

»Mladi so brez služb, ozračje se segreva, razpršeni konflikti ostajajo nerazrešeni. Dogodki gredo naprej s hitrostjo 21. stoletja, ki je hitrejša od prizadevanj ustanov, zgrajenih za neko drugo obdobje,« je dejal Ban in poudaril, da so se zbrali zato, da svet popeljejo naprej, ne pa ohranijo status quo.

Trajnostni razvoj

Glavna tema tokratne splošne razprave v Generalni skupščini ZN, ki jo vodi John Ashe iz Antigve in Barbude, je trajnostni razvoj s poudarkom na zastavitvi novih ciljev po letu 2015, ko na nek način poteče rok trajanja ciljem, podanim leta 2000 z deklaracijo tisočletja.

Za Bana je leto 2015 ključnega pomena, ko bo treba dokončati dogovor glede boja proti podnebnim spremembam in zastaviti nove cilje za razvoj. Do takrat pa bo treba zbrati moči in skušati doseči že zastavljene cilje boja proti revščini. »Pri nekaterih je napredek, pri drugih se zaostaja. Neenakosti naraščajo, veliko ljudi se sooča z izkoriščanjem od polj do tovarn,« je dejal Ban.

Omenil tudi Sirijo

Nova razvojna agenda mora iti precej dlje, da se konča revščina, zaščiti okolje in zagotovi socialna pravičnost. Vse to je potrebno doseči, še preden se zagotovi gospodarska rast.

Ban se je v svojem nastopu, ki pomeni tudi poročilo o delu ZN v minulem obdobju, dotaknil drugih problemov na svetu, s katerimi se ubada svetovna organizacija. Med njimi je omenil tudi najbolj perečo temo, to je Sirija, kjer je v treh letih bojev umrlo 100.000 ljudi, sedem milijonov pa jih je moralo zapustiti svoje domove.

Na konferenci tudi Pahor

Zavzel se je za kaznovanje tistih, ki so uporabili kemično orožje, vendar poudaril, da je konvencionalno orožje pobilo največ ljudi, zato bi države morale prenehati oskrbovati sprte strani z njim. Kemično orožje je sicer ustvarilo nek diplomatski trenutek, ki ga je treba izkoristiti in pripeljati sprte strani za pogajalsko mizo na mirovno konferenco Ženeva 2.

Do konca splošne razprave 2. oktobra pa se bo za govorniškim odrom zvrstilo več kot 130 predsednikov držav ali vlad. Med njimi bo v četrtek tudi slovenski predsednik Borut Pahor.