Globalno gospodarsko okrevanje še "preveč šibko"
Predsedniki držav in vlad ter drugi vodilni predstavniki skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) so tako v drugem največjem ruskem mestu ugotovili, da so vodilne gospodarske sile v zadnjih letih sprejele številne ukrepe za okrepitev zaupanja, izboljšanje razmer na finančnih trgih in zagon gospodarstva.
Do pozitivnega razvoja je prišlo v ZDA in na Japonskem, vidni pa so tudi prvi znaki preobrata v območju evra. Po drugi strani se je upočasnila rast v nekaterih hitro rastočih gospodarstvih.
Vrh G20 je tako v sklepni izjavi ocenil, da je globalno gospodarsko okrevanje še "preveč šibko", saj nesorazmerja v svetovni ekonomiji še niso odpravljena, razlike med posameznimi deli sveta ostajajo velike, brezposelnost, posebej med mladimi, pa nesprejemljivo visoka.
Kot glavna tveganja za nadaljevanje gospodarskega okrevanja v G20 med drugim izpostavljajo še vedno šibko gospodarsko rast in s tem povezano povišano brezposelnost, finančne težave v evrskem območju, počasnejšo rast v nekaterih razvijajočih se državah, finančne pretrese v določenih hitro rastočih gospodarstvih, povezane s špekulacijami glede nadaljnje denarne politike ključnih centralnih bank, in visoko zadolženost v nekaterih državah.
Še en akcijski načrt
Da bi ustrezno odgovorili na ta tveganja, so se voditelji dogovorili o še enem akcijskem načrtu. Med drugim naj bi razvite države ustvarile ustrezno okolje, da bo gospodarsko okrevanje vzdržno. Območje evra se je tako zavezalo k nadaljnji institucionalni krepitvi denarne unije, odpravi finančnih neravnovesij in hitri vzpostavitvi bančne unije.
Razvita gospodarstva so napovedala prožen pristop pri uravnoteženju javnih financ, hitro rastoča gospodarstva pa ukrepe za strukturno krepitev, tako da bo njihova rast bolj stabilna in manj odvisna od zunanjih razmer. Vse članice so se zavezale tudi k širokemu naboru strukturnih reform.
V luči nedavnih finančnih pretresov zaradi špekulacij glede prihodnje denarne politike ameriške centralne banke Federal Reserve so se centralne banke G20 zavezale k previdnemu in preglednemu prehodu iz protikrizne v bolj normalno denarno politiko.
Vzpostavitev globalnega mehanizma izmenjave davčnih podatkov
Sklepna izjava se na 25 straneh dotika številnih tematik, a najbolj odmeven je dogovor članic G20, da v skladu s predlogi Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) postopno do konca leta 2015 vzpostavijo globalni mehanizem izmenjave davčnih podatkov. Ta globalni standard naj bi nato postopoma razširili na vse države, tudi tiste v razvoju.
Medtem ko je splošna ocena, da svet v zadnjih letih ni uspel ustrezno okrepiti regulacije finančnih trgov, da bi se izognil ponovitvi podobnih globalnih kriz kot v 2008 in 2009, so voditelji G20 ocenili, da so dosegli precejšen napredek in napovedali nadaljnje ukrepe.
Naprej se je G20 premaknil na področju t.i. bančništva v senci, ohlapno reguliranega dela finančnega sistema, v katerem se obračajo velikanske vsote denarja. Ta finančni trg v senci lahko zaradi svoje nepreglednosti nosi s seboj velika tveganja za finančni sistem in s tem svetovno gospodarstvo.
Voditelji so se dogovorili za časovni načrt regulacije posameznih delov bančništva v senci, kot so npr. hedge skladi, skladi zasebnega kapitala in skladi denarnega trga.
