V Latviji so očitno zaradi velike zadrege preložili sojenje Dainisu Rutenbergsu, Latvijcu, ki je zlomil drog ruske zastave. 10. marca 2014, nekaj dni po tem, ko je parlament Krima zahteval priključitev Rusiji, je 48-letni Rutenbergs, čigar očeta in deda so leta 1949 deportirali v Sibirijo, v Rigi naletel na manjšo skupino proruskih demonstrantov. Na posnetku se lepo vidi, da je vdrl med skupino, zastavonoši iztrgal zastavo in drog prelomil na dvoje. Prišlo je do pretepa, zmerjali so ga s fašistom, nato pa se je znašel na policiji.
Sodišče ima zdaj pred sabo precej zoprno zadevo. »Če bo Rutenbergs obsojen, bo latvijsko javno mnenje ogorčeno,« je za pariški dnevnik Le Monde dejal 44-letni Andrejs Judins, profesor prava in poslanec vladajoče desnosredinske stranke Enotnost. »Hkrati pa sodišče s sodbo ne sme dati vedeti, da je takšno dejanje dopustno. Sicer bi se na ta način spodbudilo še veliko hujše izgrede.« Sodišče je sojenje preložilo na junij, uradno zato, da bi lahko zaslišalo dodatne priče.
Priročnik za primer napada
Primer kaže na dileme, s kakršnimi se soočajo baltske države s svojimi številčnimi ruskimi manjšinami. V Latviji, ki trenutno predseduje EU, je tretjina prebivalcev Rusov oziroma je ruščina njihov materni jezik. Latvijci so prepričani, da je ta manjšina – ki je s svojo stranko lani s 23 odstotki zmagala na parlamentarnih volitvah, a ni mogla sestaviti vlade – preveč pod vplivom Putinove propagande. Obenem pa dopuščajo, da kar trinajst odstotkov prebivalcev Latvije, seveda gre za del rusko govoreče manjšine, nima urejenega stalnega prebivališča in državljanstva, zaradi česar Rige ne napadajo le v Moskvi, ampak tudi v Bruslju. Podoben je položaj v Estoniji.
Zaradi članstva v Natu baltskim državam drugače kot Ukrajini ne grozi rusko vojaško vmešavanje. Kljub temu so Litva, Latvija in Estonija nedavno podvojile sredstva za vojsko, v Litvi pa je obrambni minister izdal vsakomur dostopen priročnik, kako ravnati v primeru sovražnikovega napada. Tako ni presenetljivo, da imajo mnogi v Rigi, Talinu in Vilni svoje Ruse za peto kolono Moskve. Pri tem pa ne upoštevajo, da je veliko baltskih Rusov zelo zadovoljnih s tem, da niso v Rusiji, saj imajo tako višji standard ter potne liste EU. Še vedno pa je tudi precej baltskih Rusov, ki se z nostalgijo spominjajo sovjetskega obdobja in podpirajo Putina.
Medijski pritisk iz Moskve
Moskva predvsem s svojimi mediji, ki so za baltske Ruse glavni vir informacij, izvaja pritisk na baltske države. Poleg tega pogosto izziva z vojaškimi manevri ob meji z Latvijo in Estonijo. Nato pa je na drugi strani ob meji organiziral več vojaških vaj. Litovska predsednica države Dalia Grybauskaité si je novembra lani, ko je bila na obisku v Kijevu in je obljubila tudi pomoč v orožju, drznila Rusijo imenovati »teroristična država«. Takoj zatem je bilo v ruski enklavi Kaliningrad ob meji z Litvo blokiranih na stotine litvanskih tovornjakov, ker so ruski cariniki od jih zahtevali številne dokumente. x
