Omenjeni zakon je bil prvič sprejet po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001 in ameriški obveščevalci lahko zaradi tega prisluškujejo telefonskim in vsem drugim oblikam komunikacije tujcev brez sodnega naloga. Če pa želijo spremljati ameriške državljane, morajo zaprositi za nalog posebno sodišče v Washingtonu.
Vojna proti terorizmu
Sodišče, katerega člane imenuje vrhovno sodišče ZDA, obstaja že več kot 30 let, ustanovljeno pa je bilo za nadzor nad sovjetskimi in drugimi vohuni v času hladne vojne. Po izbruhu vojne proti terorizmu so se določila zakona razširila na osumljene teroriste tudi brez sodnega naloga.
Delovanje ameriških obveščevalcev glede prisluškovanja nadzira le senatni odbor za obveščevalne zadeve. Predsednica odbora, sicer liberalna demokratka Dianne Feinstein iz Kalifornije in vodilni republikanec konservativni Saxby Chambliss iz Georgije sta kolegom zagotovila, da je vse pod nadzorom in težave, če nastanejo, odbor uspešno reši.
Ravnotežje med varnostjo in spoštovanjem državljanskih svoboščin
Član odbora, liberalni demokrat Ron Wyden iz Oregona, pa je trdil nasprotno in vztrajal, da je potrebno najti boljše ravnotežje med varnostjo in spoštovanjem državljanskih svoboščin. Wyden je vse od septembra zadrževal potrditev zakona v senatu in je privolil v glasovanje šele, ko so mu dovolili, da javno izrazi svoje skrbi.
Nasprotnike zakona skrbi to, da lahko obveščevalci in organi pregona informacije pridobljene s prisluškovanjem tujcem brez nalogov uporabijo proti ameriškim državljanom. Wyden je lahko povedal le to, da pozna primer, ko se je to zgodilo, ni pa smel iti v podrobnosti.
Objava podatkov bi lahko ogrozila program
Senat je z večino glasov zavrnil amandma, ki zahteva objavo statističnih podatkov o uspešnosti programa oziroma podatkov o tem, koliko Američanov je bilo zajetih v prisluškovalno mrežo brez nalogov in ali so se potem te informacije uporabile za pregon državljanov.
Feinsteinova in Chambliss sta skupaj z Belo hišo vztrajala, da bi že objava statističnih podatkov ogrozila program, ki je nepogrešljivo orodje za preprečevanje terorističnih napadov. Vsi skupaj tudi zagotavljajo, da ima zakon dovolj varovalk za zaščito državljanskih svoboščin.
Feinsteinova je povedala, da so od leta 2009 do leta 2012 aretirali 100 osumljenih teroristov, pri čemer je bilo nekaj aretacij neposredna posledica tega programa. Ni pa povedala, koliko.
