Minister Rupel se bo v torek udeležil sestanka ministrov za zunanje zadeve EU in začetka splošne razprave 58. zasedanja GS ZN, z govori generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, amer8iškega predsednika Georgea Busha in italijanskega premiera Silvia Berlusconija v imenu EU. Sledilo bo kosilo v organizaciji Annana in sestanek zunanjih ministrov EU z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom. MinisterRupel se bo udeležil še sestanka ministrov za zunanje zadeve podobno mislečih držav pred začetkom medvladne konference EU, ki ga prireja Finska, ob koncu dneva pa sta ob isti uri (18.30) napovedana sprejem pri nemškem kanclerju Gerhardu Schroederju in ameriškem predsedniku Georgeu Bushu. Rupel se bo v sredo predvidoma sestal s predsedujočim 58. zasedanja GS Julianom Robertom Huntejem in izvršno direktorico UNICEF Carol Bellamy ter predstavniki Ameriškega judovskega odbora. Dopoldne bo Rupel nastopil z govorom na Forumu voditeljev držav JV Evrope na univerzi Kolumbija. V četrtek bo Rupel predal listino o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zatiranju bombnega terorizma, ki je poleg konvencije o zatiranju financiranja terorizma zadnja med protiterorističnimi konvencijami, ki čakajo na slovensko ratifikacijo. Rupel bo prav tako podpisal Sporazum o privilegijih in imunitetah Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) ter Okvirno konvencijo za nadzor nad tobakom. Poleg delovnega zajtrka ministrov za zunanje zadeve Mreže za človekovo varnost Rupla v sredo čakajo še bilateralna srečanja s kolumbijsko kolegico Caroline Barco Isakon, kazahstanskim zunanjim ministrom Kasimžomartom Tokajevom, armenskim kolegom Vardanom Oskanianom, alžirskim kolegom Abdelazizom Belkhademom, tunizijskim Habibom Ben Jahio ter argentinskim Rafaelom Antoniom Bielso. Rupel bo dan sklenil z udeležbo na večerji zunanjih ministrov držav frankofonije, kjer je Slovenija opazovalka. Predsednik Drnovšek bo v New York pripotoval v sredo zvečer, vendar za zdaj še ni znano, s kom se bo srečal v četrtek. V petek bo Drnovšek nastopil z govorom pred GS ZN, zvečer pa bo, tako kot zunanji minister, odpotoval v domovino. Pred Drnovškovim govorom se bo Rupel udeležil sestanka ministrov za zunanje zadeve EU z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, po govoru pa se bo srečal z maroškim kolegom Mohamedom Benaiso. Program obeh slovenskih državnikov se še lahko spremeni, vendar pa naj bi se Rupel pred odhodom v Slovenijo v petek sestal še z azerbejdžanskim kolegom Vilajatom Gulijevom. Slovenija, ki je članica ZN od maja leta 1992, je v času 58. zasedanja dobila enega od 21 podpredsedniških mest GS ZN, veleposlanik Roman Kirn pa je poleg tega član Izvršnega odbora UNICEF. Njegova namestnica Eva Tomič pa je od letos podpredsednica komisije za trajnostni razvoj ZN. Slovenska vlada je pretekli teden sprejela izhodišča za nastop slovenske delegacije v New Yorku, ki temeljijo na kontinuiteti podpore načelnim vprašanjem mednarodne politike, ki so v slovenskem interesu. Diplomatsko zastopstvo slovenske misije pri ZN se je v primerjavi z začetom 57. zasedanja GS, ko so bili v New Yorku komajda trije diplomati, povečalo na šest diplomatov, verjetno pa jih bo potrebno še več, saj je samo sestankov na ravni držav EU v New Yorku na sedežu ZN okrog 1200 na leto. Sodeč po sporočilu za javnost iz kabineta predsednika države, Slovenija podpira reformna prizadevanja generalnega sekretarja Kofija Annana in cilje deklaracije tisočletja. Letošnje zasedanje GS ZN je obremenjeno z dvema glavnima krizama, ki sta izbruhnili letos, to je z ameriškim napadom na Irak brez avtorizacije VS ZN in odločitvijo Izraela, da izžene ali ubije palestinskega voditelja Jaserja Arafata. V glavni vlogi bodo glede obeh vprašanj ponovno ZDA, ki so po koncu hladne vojne prevzele vodilno mesto v mednarodni skupnosti, vendar zaradi enostranskih potez postavljajo pod vprašaj celoten sistem ureditve mednarodnih odnosov. Druščina mednarodnih voditeljev zato z nestrpnostjo pričakuje torkov govor ameriškega predsednika Georgea Busha, od katerega bo odvisno, ali bodo ZDA še naprej večinoma same ob pomoči redkih zaveznikov urejale povojne razmere v Iraku ali pa bodo dobile širšo podporo in pomoč članic ZN. Diplomati na ZN menijo, da Bushev govor, v katerem bi le opozoril mednarodno skupnost, da je dolžna pomagati v Iraku, ne bi bil koristen. Annan je pred dnevi dejal, da je vojna proti terorizmu resnično prioritetna zadeva držav, kot so ZDA, vendar pa zaradi nje ne gre pozabiti na uresničevanje ciljev deklaracije tisočletja, ki so jo leta 2000 sprejeli svetovni voditelji in ki med drugim predvideva prepolovitev svetovne revščine, zmanjšanje epidemije aidsa in zagotovitev osnovnošolske izobrazbe za vse otroke sveta. Prav zaradi zapletov okrog Iraka, ki so ga ZDA letos aprila osvojile brez podpore VS, pa na ZN vlada upanje, da se bo morda dalo uresničiti nekatere reformne cilje, ki so že desetletje predmet razprav brez bistvenega premika naprej. Annan je pred dnevi na novinarski konferenci izrazil upanje, da bo tokratno zasedanje GS prelomno za prihodnost svetovne organizacije, saj naj bi zapleti okrog Iraka dokazali da je že skrajni čas, da se uresničijo v zadnjem desetletju večkrat reciklirane napovedi o reformi ZN. Med reformami je najpomebnejša reforma VS ZN, ki sedaj obsega 15 držav, od česar jih ima 5 stalni sedež s pravico do uporabe veta. Kljub pozivom večine držav članic ZN prostovoljne odpovedi pravici do veta ni moč pričakovati, napredek pa bi lahko bil dosežen pri širitvi stalnega in nestalnega članstva VS, ki bi ga bilo mogoče razširiti na 20 ali 25 članic, pri čemer bi pet držav dobilo stalni sedež, čeprav morda brez pravice do veta. Najpogosteje se omenjajo Nemčija, Japonska, Indija, Brazilija in Južna Afrika, v ospredje pa se rine tudi Italija. Med idejami, ki krožijo po ZN, je tudi ta, da bi svoj stalni ali nestalni sedež v VS dobila regija Bližnjega vzhoda, ki je sedaj razdeljena med afriško in azijsko skupino brez rednega zastopstva, čeprav njeni problemi zaradi bogatih zalog nafte vplivajo na ves svet. Skrajni čas je prav tako nastopil za reformo dela GS, ki se utaplja v obširnem dnevnem redu z zadevami, ki nimajo zveze s problemi sedanjosti in prihodnosti, ampak se zaradi egoizma posamezih članic ZN vlečejo iz seje v sejo in dušijo pomebnejša vprašanja. GS je imela v času hladne vojne celo pomembnejšo vlogo kot VS, kjer je bilo odločanje kronično blokirano zaradi pravice do veta. Po razpadu Sovjetske zveze se je težišče odločanja preselilo v VS, kar je bolj ali manj delovalo vse do letošnje vojne proti Iraku, ko so se Američani odločili za samostojno akcijo v imenu resolucij VS ZN. Predsednik George Bush je lansko jesen pozval ZN, naj poskrbijo za uveljavljanje svojih resolucij v zvezi z Irakom, ali pa bodo postali nepomembni. Po kratki in uspešni vojni proti Iraku so Američani ugotovili, da je vodenje okupacije precej bolj zapleteno in po mesecih napadov na ameriške vojake in iraško infrastrukturo se je Bush odločil, da se vrne v ZN po pomoč v vojakih in denarju. Po mnenju večine diplomatov na ZN, pa Washington s predlogom nove iraške resolucije, ki bi ameriške, britanske, poljske in sile drugih držav spravila pod dežnik ZN, ne prinaša ničesar takšnega, da bi se preostale članice VS odločile za sodelovanje. Bistvena ovira ostaja dejstvo, da se Američani niso pripravljeni odpovedati ne vojaškemu, ne gospodarskemu, niti političnemu vodstvu iraške operacije. Po doslej dostopnih informacijah bo Bush v torek zatrdil, da je svet boljši brez Sadama Huseina na oblasti v Iraku in dejal, da imajo ostale članice ZN dolžnost, da pomagajo v Iraku. Bush je v pogovoru za televizijo Fox, ki bo objavljen v ponedeljek dejal, da je bila odločitev za vojno proti Iraku pravilna in da mora svet ne glede na pretekla nasprotja sodelovati pri reševanju vprašanj Iraka, Afganistana, terorizma, aidsa, lakote, širitve orožja in drugih. V znak pripravljenosti na pomiritev se bo Bush v torek srečal s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, v sredo z nemškim kanclerjem Gerhardom Schroederjem, konec tedna pa bo v Camp Davidu gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina. Srečanja z voditelji držav članic VS, ki so najbolj nasprotovali vojni proti Iraku, ki se jih je Bush doslej izogibal, naj bi prispevala k spremembi odnosa. Največjo oviro za sodelovanje, po mnenju ameriških komentatorjev, predstavlja Francija. Nekateri, kot je kolumnist New Yorka Thomas Friedman, gredo celo tako daleč, da Francijo označujejo za sovražnika. V nedeljo je imel za Busha nasvet tudi vodilni demokrat v senatnem odboru za mednarodne odnose Joe Biden, ki je predlagal naj administracija poskuša mednarodno osamiti Francijo. Republikanski senator Charles Hagel pa je predlagal, da se morajo ZDA odpovedati delu nadzora nad Irakom, če hočejo pomoč ZN.