V Švici danes poteka zadnje zbiranje podpisov za pobudo, ki se zavzema za univerzalni dohodek. Ta predvideva, da bi vsak odrasel prebivalec te države, ne glede na to, ali ima delo ali ne, mesečno prejel 2500 frankov (2029 evrov).
Tako uspešna ni bila v Švici še nobena pobuda. Od lani aprila, ko so začeli zbirati podpise zanjo, jo je doslej podprlo že več kot 130.000 ljudi. Toliko podpore ni dobila še nobena od 420 pobud, kolikor so jih sprožili v alpski državi od leta 1891, ko so uvedli ta instrument neposredne demokracije. Čeprav imajo organizatorji pobude na voljo 18 mesecev za zbiranje potrebnih 100.000 podpisov, jim je potrebno število podpornikov uspelo zbrati že v manj kot letu dni. Švicarska zakonodaja pobude uvršča med enega od predlagateljev zakonodaje. Če pobuda dobi zahtevano število podpisov, se o njej volilci izrečejo na referendumu, katerega izid je za zakonodajalca obvezujoč.
Sprva »nora ideja«
Ekonomist Daniel Straub, ki je sprožil pobudo, se veseli njenega uspeha. »Na začetku so se nam smejali in nas razglasili za norce, toda mi smo vedno verjeli v našo močno idejo,« je dejal Straub za švicarski časopis 20 Minuten. Univerzalni dohodek naj bi celotnemu prebivalstvu omogočil človeka dostojno življenje, je zapisano v besedilu pobude, ki predvideva, da bi univerzalni dohodek za odraslega prebivalca znašal 2500 frankov, za vsakega otroka pa četrtino te vsote. Če torej danes nekdo zasluži 5000 frankov, potem bi po predlogu te pobude v prihodnje dobil 2500 frankov univerzalnega dohodka in 2500 frankov plače.
»Z našo pobudo želimo spremeniti mišljenje v svetu dela, ki se preveč osredotoča na dobiček,« je dejal Straub, univerzalni dohodek naj bi ljudem tako omogočil, da bi si poiskali delo, ki jih veseli, ne glede na to, kako dobro ali slabo bi bili zanj plačani. Vprašanje, kako bi financirali tak dohodek, pa ostaja še odprto, izračun kaže, da bi zanj potrebovali okoli 200 milijard frankov letno. Delno bi ga financirali iz vsote, ki bi jo privarčevali pri socialnih transferjih, deloma iz potrošniškega davka.
Pobudo podpirajo tudi sindikati. Podpredsednik zveze sindikatov Syna, Arno Kerst poudarja, da bi se z univerzalnim dohodkom okrepil položaj delojemalca, ki bi si svoje delovno mesto izbral z manj ekonomskega pritiska. Hkrati bi bili delodajalci prisiljeni bolje plačati doslej slabo plačana dela. Največjo prednost univerzalnega dohodka pa Kert vidi za mlade, saj naj bi zagotovljen denar študentom ob koncu šolanja omogočal, da se manj obremenjeni in z več poguma podajo v samostojno podjetništvo.
Na vprašanje, zakaj ima precej pogumna pobuda toliko podpore v eni izmed najbogatejših držav na svetu, strokovnjaki odgovarjajo, da se Švica uvršča med tiste tri države, v katerih so se v zadnjih 20 letih pospešene neoliberalne globalizacije socialne neenakosti najmočneje povečale. To potrjujejo tako statistike Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kot tudi delo profesorja sociologije Uelija Mäderja in soavtorjev knjige z naslovom Kako bogati razmišljajo in delujejo – bogastvo v Švici. V državi z 8 milijoni prebivalcev namreč živi kar desetina vseh milijarderjev na svetu, 3 odstotki njenih davčnih zavezancev imajo v lasti toliko premoženja, kot ga skupaj premore vseh ostalih 97 odstotkov. vau
