S prvo ženevsko konvencijo je močno prepleten ICRC - potem ko je njegov idejni oče, švicarski humanist Henry Dunant svet opozoril na grozljivo obravnavo ranjenih vojakov, so se v Ženevi zbrali predstavniki Belgije, Danske, Francije, Italije, Nizozemske, Portugalske, Švice, Španije ter Badna, Hessna, Prusije in Württemberga v današnji Nemčiji in podpisali konvencijo za izboljšanje položaja ranjencev in bolnikov oboroženih sil v vojni.
Ta je v mednarodnem pravu zakoličila idejo, da je treba tudi v času vojne ohraniti določeno raven humanosti, ob današnji obletnici spominjata Švica in ICRC. Prva je depozitar konvencije in skupaj z Rdečim križem tudi bdi nad uveljavljanjem njenih določil.
Štiri ženevske konvencije tvorijo temelj mednarodnega humanitarnega prava
A ker današnje vojne nimajo kaj dosti skupnega z bojišči iz 19. stoletja - spopadi so se preselili na naseljena območja, največji davek pa plačujejo civilisti - so bile prav na pobudo Švice pravila o zaščiti leta 1949 prilagojena "moderni vojni". K temu je veliko prispevalo trpljenje, ki ga je povzročila druga svetovna vojna.
Države so se tako leta 1949 v novi konvenciji dogovorile o obsežni zaščiti za vse, ki ne sodelujejo oz. ne sodelujejo več v sovražnostih - ranjeni in bolni vojaki, vojni ujetniki in civilisti.
Skupaj s konvencijami iz leta 1864, 1906 in 1929 sestavlja skupino štirih ženevskih konvencij kot temelj mednarodnega humanitarnega prava. Leta 1977 in 2005 so jih dopolnili trije protokoli, ki so med drugim prinesli določilo, da je treba civilistom prizanesti ne le v vojnah, temveč v vseh oboroženih konfliktih. K ženevskim konvencijam je pristopilo 195 držav.
Kljub konvenciji vsak dan priče poročilom o grozljivem trpljenju
A kot v skupnem pismu opozarjata švicarski predsednik Didier Burkhalter in predsednik ICRC Peter Maurer, smo kljub temu vsak dan priče poročilom o grozljivem trpljenju v oboroženih konfliktih, za kar so prepogosto krive kršitve mednarodnega humanitarnega prava.
Gre za kolektiven neuspeh - pogodbenice so se namreč zavezale, da bodo spoštovale in zagotovile spoštovanje vseh štirih ženevskih konvencij iz leta 1949 v vseh okoliščinah, a obljube niso držale, opozarjata Burkhalter in Maurer. "Mednarodno humanitarno pravo že od samih začetkov nima mehanizmov za spodbujanje učinkovitega izvajanja določil," sta opozorila.
Švica in ICRC si zato prizadevata izboljšati skladnost z mednarodnim pravom in sta prepričana, da države potrebujejo forum, na katerem bi skupno odločale o potrebnih ukrepih. Ustrezen predlog bosta podala na mednarodni konferenci Rdečega križa in Rdečega polmeseca konec prihodnjega leta.
